__NOTOC__
Tajšju, prevedeno kot Cesarska akademija, Cesarska šola, Cesarska univerza ali Osrednja univerza, je bila najvišja izobraževalna ustanova v starodavni Kitajski, ustanovljena v času dinastije Han. Dinastija Sui je ustanovo temeljito reformirala, ji dala večjo upravno vlogo in jo preimenovala v Guozidžjen.http://www.legco.gov.hk/yr99-00/english/panels/ed/papers/711e01.pdf A Consultant Report to The University Grants Committee of Hong Kong Institucijo so kot Guozidžjen vzdrževale vse naslednje dinastije, dokler ni bila proti koncu dinastije Čing leta 1907 dokončno ukinjena. Tajšju je med drugim poučeval konfucijanstvo in kitajsko književnost za visoke državne uslužbence, čeprav je bil sistem državne uprave, ki je temeljil na natečajnem izpitu in ne na priporočilu, uveden šele v času dinastije Sui in je dozorel šele v času dinastije Song (960–1279).http://www.education.monash.edu.au/centres/mcrie/docs/conferencekeynotes/yang-china-higher-ed-massification-mexico.pdf Higher Education in the People’s Republic of China: Historical Traditions, Recent Developments and Major Issues
Dinastija Han V 2. stoletju je univerza sprejela 30.000 študentov in akademikov in dinastiji Han zagotovila dobro izobražene birokrate za delovna mesta v državni upravi in v cesarski vladi. Prvi državni šolski sistem na Kitajskem je bil ustanovljen leta 3 n. št. pod cesarjem Pingom iz dinastije Han. Tajšju je bil ustanovljen v prestolnici Čangan, v prefekturah in glavnih mestih okrožij pa so bile ustanovljene lokalne šole.
Dinastija Song Kajfenški Tajšju je bia ustanovljen v času dinastije Severni Song kot del Činhlijskih reform, da bi zagotovil izobraževanje otrok preprostih ljudi in nižjih uradnikov. Bil je edina institucija, ki je preživela razveljavitev reform.
Nova politika cesarja Vang Anšija je vključevala veliko reformo izobraževanja, vključno z večjim poudarkom na konfucijanski klasiki na račun poezije, in reorganizacijo izpitnega sistema. Univerza se je z 200 študentov leta 1051 razširila na 2400 študentov leta 1079 in bila prestrukturirana v Tri dvorane: Zunanjo, Notranjo in Zgornjo. Študenti so napredovali iz ene v drugo in po diplomi postali usposobljeni za položaj uradnika.
Sistem treh dvoran je preživel delno razveljavitev reform in postal predloga za prefekturne šole. Na vrhu hierarhičnega sistema je bila univerza, študenti pa so napredovali z ravni na raven in iz šole v šolo na podlagi izpitov in priporočil učiteljev. Leta 1106 je bila uvedena nova pot napredovanja, imenovana 'osem vrlin'. Študenti s priporočili za njihovo krepostno vedenje, so eno leto preživeli v prefekturni šoli in nato nadaljevali študij v Zgornji dvorani univerze.
Leta 1103 je imela univerza 3800 študentov, od tega 3000 v Zunanji dvorani, ki je imela ločen kampus južno od prestolnice, 600 v Notranji dvorani in 200 v Zgornji dvorani. Vsako leto je diplomiralo od deset do šestdeset študentov.
Po padcu dinastije Severni Song je bila univerza leta 1142 ponovno ustanovljena v novi prestolnici Linan (danes Hangdžov). Imela je 300 študentov. Njihovo število se je do leta 1148 povečala na 1000. V Južnem Songu so študenti cesarske univerze, ki so se jim včasih pridružili študenti drugih prestolnih šol, postali ena najbolj vidnih in vplivnih političnih skupin. Pogosto so se odpravili na ulice in protestirali proti različnim vprašanjem notranje ali zunanje politike. Njihovi protesti so včasih privedli do odpustitve prefektov in celo glavnih svetnikov.
Študij na univerzi je močno povečal možnosti za dosego stopnje džinši na cesarskih izpitih. Džinši je dosegel približno eden od štirih kandidatov z univerzo, od kandidatov, ki so šele pred kratkim uspešno opravili prefekturne izpite, pa eden od šestnajstih. Leta 1202 se je sprejemnega izpita za 200 razpoložljivih mest na univerzi udeležilo približno 37.000 kandidatov.
Sklici
Viri
.
. . .
Kategorija:Univerze Kategorija:Kitajska