Cerkev sv. Marije čudodelne in sv. Marjete Antiohijske je župnijska cerkev župnije Sladka Gora. Stoji na robu trškega naselja Sladka Gora, v Občini Šmarje pri Jelšah. Spada med najbolj pomembne kulturne spomenike v Sloveniji.
Zgodovina
Sedanja cerkev sv. Marije na Slatki Gori stoji na slikovitem platoju vinorodne rebri, kjer je prvotno stala stara, prvotno sv. Marjeti posvečena in božjepotna cerkev iz gotske dobe iz zadnje četrtine 14. stoletja, ki so jo leta 1744 (razen enega zvonika) podrli in pozidali današnjo izjemno baročno stavbo. Načrte za današnjo vitko baročno cerkev je izdelal Jožef Hoffer, ki je bil arhitekt deset let prej za sosednjo župnijsko cerkev na Ponikvi. Graditi so jo začeli leta 1743, leta 1754 pa jo je posvetil takratni goriški nadškof Karel Mihael Attems.
Opis
Cerkev je arhitektonsko razgibano zgrajeno svetišče z izstopajočim pročeljem. Neobičajno zalomljena streha, elegantni stolpiči, trikrat zalomljena fasada, igriva okna in portali dajejo cerkvi svojevrstno zunanjost. V Marijini cerkvi je pet oltarjev, ki jih zaznamuje bogata baročna okrašenost. Cerkvena oprema je bila narejena v več delavnicah. Izdelovalec glavnega oltarja še ni znan, stranska oltarja pa sta delo celjskega kiparja in rezbarja Ferdinanda Galla. Tretja kiparska in rezbarska delavnica Janeza Jurija Mersija, ki je prvotno delala v Rogatcu, pozneje pa v Slovenj Gradcu, je izdelala oltarja v obeh kapelicah, obe spovednici in prižnico. Posebnost predstavlja prezbiterij, ki ga pokriva zvonasta streha in nad njo stolpič laterna z okni ter čebuljastim zaključkom. Izstopa veličasten kipec Matere božje, ki stoji na glavnem oltarju. Kipi na slemenu fasade in orgelski omari so delo Jožefa Strauba. Orgle je izdelal mojster Janeček iz Celja leta 1755.
Naročnik poslikave in cerkvene opreme, župnik v Lembergu Ivan Mikec, ter freskant in načrtovalec oltarjev, Franc Jelovšek, sta s sladkogorskim svetiščem ustvarila prostor za globoko versko doživljanje, ki mu za to obdobje ni primere na Slovenskem. Notranjost je poslikal Franc Jelovšek. Freske so nastale v letih od 1752 do 1754. Leta 1752 se je znameniti slikar upodobil in podpisal na koru v prizoru Nesreče z vinskimi sodi. Freske prikazujejo prizore iz Marijinega življenja, prikazovanje Device in čudežna ozdravljenja. Govorica fresk in simbolna govorica celotne cerkve nas močno nagovarjata, najbolj pa pritegne upodobitev božjepotne Matere Božje v glavnem oltarju. V cerkvi najdemo delo še enega znamenitega baročnega slikarja Antona Cebeja. Nasproti prižnice visi izjemna njegova oljna slika Marijin sprejem v nebesih (Sv. Trojica in vsi svetniki, Marija).
Pred leti samostojna župnija Sladka Gora nima več stalnega župnika. Župnijo upravljajo duhovniki župnije Šmarje pri Jelšah.
Župnijska klet – kozolec
Na portalu nad vhodom v klet je zapisana letnica 1802. Klet je bila zgrajena kot ledenica, da bi imela župnija možnost voziti ribe v oddaljene samostane in na trg. Klet je obokana po vsej dolžini, torej 20 metrov. Način gradnje dokazuje, da so jo gradili italijanski potujoči zidarski mojstri. Tudi ob visokih zunanjih temperaturah se v kleti ohrani primeren hlad, saj je graditelj zelo dobro rešil zračenje in svetlobo.
Sklici
Marijina cerkev na Sladki Gori Kategorija:Sladka Gora Marija, Sladka Gora Kategorija:Župnija Sladka Gora Sladka Gora Sladka Gora