thumb|right|Izvirni Kristus v Candásu Carreño (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na severnem robu Osrednje Asturije, približno 35 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na jugozahodu meji na Corvero de Asturias, na vzhodu na Gijón in na severu na Gozón. Središče občine je v Candásu.
Zgodovina Najstarejši človeški ostanki, ki so jih odkrili pri Carreñu, v zalivu Bañugues, so stari sto tisoč let. Tudi so našli podobne ostanke v t. i. Temni votlini blizu Perlore. Na gori Areo so odkrili megalitsko grobišče iz 3000 pr. št. Iz bronaste dobe sta dve sekiri, ki so ju odkrili pri Perlori in Castru de la Barrera. Malo najdb so odkrili iz rimljanske dobe.
Carreño je postal samostojna občina le v 13. stoletju, prej je pripadal Gózonu ali Avilésu. Pozneje je Ferdinand IV. Kastiljski]] ponovno priključil Carreño k Avilésu, čeprav je bil Carreño venomer kraljevska last in ni bil odvisen od zemljiških gospodov.
Carreño že je imel svoje pristanišče in ribištvo v 15. in 16. stoletju. V 17. stoletju je bila šola in tudi bolnica v Candásu. Tudi v 17. stoletju se je dokončno osamosvojil od Avilésa.
V 18. stoletju se je razširilo pristanišče ter so ustanovili ladjedelnico in delavnico za popravljanje ladij. Na klancu gore San Sebastián so delovale talilne peči za kitovo tolščo. V istem stoletju so ustanovili ribolovne cehe in so okrepili obrambo pristanišča.
V španski vojni za neodvisnost sta se dva polka občine (iz Candása in Luanca) borila proti Francozom, vendar so bili poražni. Napoleonove vojske so ropale v mestu in povzročile veliko trpljenj prebivalcem.
Na koncu 19. in 20. stoletja se je spet lahko razvijal Carreño, ker so odprli železniške rudnike ter ustanovali tovarno konzerv, kemično tovarno in izgradili železniško progo.
V španski državljanski vojni so nacionalisti brez odpora zavzeli Carreño. Mesto ni trpelo večjih škod, vendar je bilo uničeno nekaj spomenikov kot Kristus v Candásu, o katerem govori legenda, da so ga prinesli 1530 asturijski kitolovci iz Irske.
Izseljevanje se ni izognilo Carreñu, vendar je bilo to značilno le na koncu 19. stoletja, ko so se izselili v Kubo, Mehiko, Argentino, Venezuelo in ZDA. Od tod se je samo malo ljudi izselilo iz Asturije z drugim valom izseljevanja, ko so Asturijci odšli v evropske države.
Po državljanski vojni je postal industrialno središče. V sodobnih časih je bila naraščajoča kriza v industriji in ribištvu.
Geografija Carreño se nahaja na nizkem območju, kjer so tudi gore in hribi nizki. Nahaja se tukaj pet dolin, ki so usmerjene iz vzhoda proti zahodu. Na obali je rt San Antonio, poleg tega sta dva višja vrha Pico de Castiello in El Cuerno.
Podnebje je ugodno za pridelovanje jabolka, iz katerega skuhajo asturijsko narodno pijačo sidro.
Živalstvo je bogato, ker živi tukaj približno 150 vrst morskih ptičev.
Kultura Carreño ima bogato gradbeno dediščino. Cerkev Svetega Feliksa v Candásu je zelo stara stavba. Prvo cerkev so gradili v času leonskega kralja Fruele II., ki je vladal v 10. stoletju, nato so jo večkrat prezidali. Sedanja cerkev nosi značilnosti baročnega sloga.
Cerkev Marije Device v Logrezani je tudi srednjeveška, so jo gradili v romanskem slogu. Sedanjo obliko je dobila v 19. stoletju.
Druga cerkev Marije Device v Piedeloru je bila zgrajena v 13. stoletju v poznem romanskem slogu. V 17. in 18. stoletju so jo dopolnili.
Tudi stare stavbe tovarn (kot stavba tovarne konzerv) pripadajo kulturnim spomenikom.
V Candásu od 1969 imajo gastronomske dneve sardine (v splošnem med 28. julijem in 2. avgustom), ki so tesno povezani z ribištvom. Prireditve sovpadajo s praznikom Svetega Feliksa, ki je zavetnik občine.
V septembru praznujejo praznik Kristusa v Candásu, ki je bil uničen v španski državljanski vojni po republikancih. Te dni imajo tudi bikoborbe na obali.
Znameniti občani Antón de Marirreguera (1605–1660), pesnik asturijskega jezika
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Občine v Asturiji