thumb|300px|Načrt Ječenga; Muzej Ječenga, Hebej Ječeng (poenostavljeno kitajsko: 邺城, tradicionalno kitajsko: 鄴城; pinjin: Ječeng) ali krajše Je je bilo starodavno kitajsko mesto v provinci Hebej.
Ječeng je v obdobju pomladi in jeseni ustanovil vojvoda Huan iz države Či. V obdobju vojskujočih se držav je pripadalo dinastiji Vej. V času dinastije Han je bil Ječeng sedež poveljstva Vej in pomembno regionalno središče. Po propadu dinastije Han je Ječeng služil kot sedež vojskovodij Juan Šaa in Cao Caa. Pod oblastjo slednjega se je v obdobju treh kraljestev razvil v politično in gospodarsko središče severovzhodne Kitajske, v obdobjih šestnajstih kraljestev in severnih dinastij pa je mesto služilo kot prestolnica dinastij Kasnejši Džov, Ran Vej, Zgodnji Jan, Vzhodni Vej in Severni Či.
Zgodovina Leta 204 je Ječeng zavzel Cao Cao in ga začel obnavljati po vzoru na cesarsko prestolnico, saj je bilo mesto med obleganjem zelo uničeno. V mestu in njegovi okolici je ukazal izkopati kanale za namakanje in odvodnjavanje, zgradil Dvorano prefinjenega sijaja, ki je postala osrednji del tamkajšnjega palačnega kompleksa, in leta 210 postavil Teraso bronaste ptice, ki jo je kasneje slavilo kitajsko pesništvo. Cao Caov doprinos je bil tako velik, da se v kitajskem kulturnem spominu prav on bolj kot kateri koli drug vladar mesta pred njim ali za njim najbolj tesno povezuje s tem mestom. Ko je bil njegov vnuk Cao Huan februarja 266 prisiljen prepustiti oblast Sima Juanu, je bil preseljen v Ječeng, kjer je preživel preostanek svojega življenja.([咸熙二年十二月]甲子，使使者奉策。遂改次于金墉城，而终馆于邺，时年二十。) Sanguzohi, vol. 04
V drugi polovici vladavine dinastije Zahodni Džin je bilo mesto med vojno osmih princev kot Je poveljniško središče Sima Jinga, princa Čengduja. Leta 304 so mesto oplenili Šianbeji in leta 307 še uporniki. Leta 312 je vojskovodja Ši Le iz ljudstva Džje razmišljal, da bi imel v Ječengu svoje glavno oporišče. Ker so bili takrat v mestu še vedno ostanki vojske dinastije Džin, se odločil za bližnje mesto Šjangguo, ki je kasneje postalo prva prestolnica dinastije Kasnejši Džov. Prestolnico dinastije Džov so leta 335 naposled preselili v Ječeng. To se je zgodilo med vladavino cesarja Ši Huja, ki je obsežno obnovil mestne palače.
Po Ši Hujevi smrti leta 349 je oblast v mestu z državnim udarom prevzel njegov posvojenec Ran Min in naslednje leto ustanovil kratkoživo državo Ran Vej. Dve leti pozneje so njegovo državo uničile sile Murong Džuna, vladarja dinastije Zgodnji Jan. Murong Džun je leta 357 mesto Ječeng izbral za svojo prestolnico. Ječeng je ostal sedež vlade dinastije Jan vse do njenega propada pod naletom Zgodnjega Čina leta 370. Ko je Zgodnji Čin po bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, je Murong Čui, princ iz dinastije Zgodnji Jan, obnovil državo svoje družine pod imenom Kasnejši Jan in poskušal ponovno zavzeti Ječeng. Mesto je bilo po celo leto trajajočem obleganju in zavzetju leta 386 tako opustošeno, da je Murong Čuj za svojo prestolnico izbral Džongšan na severu sedanje province Hebej.
V 90. letih 5. stoletja je cesar Šjaoven iz dinastije Severni Vej prestolnico preselil iz Pingčenga v današnji provinci Šanši v Luojang. Selitev ni bila vsem pogodu. Napetosti so se še stopnjevale z zahtevami po opustitvi tradicionalnih tuobskih oblačil in imen. Severne garnizije, ki so nasprotovale pokitajčenju, so se pod vodstvom generala Gao Huana uprleArthur Cotterell. The Imperial Capitals of China: An Inside view of the Celestial Empire. London: Pimlico, 2007, str. 93 in leta 534 zavzele Luojang. Gao Huan se je razglasil za prvega cesarja dinastije Vzhodni Vej.Cotterell, str. 93 Mesto je ostalo prestolnica dinastij Vzhodni Vej in Severni Či vse do leta 580. Mesto je bilo takrat oporišče uporniških sil pod vodstvom Juči Džjonga. Upornike je porazil Jang Džjan, ustanovitelj dinastije Sui, in mesto do tal porušil.
thumb|upright|Kip stoječega Bude, izdelan iz modrega kamna, izkopan v Ječengu; dinastija Severni Ši, zdaj v Muzeju Ječenga
Po tem dogodku so prebivalce Ječenga preselili v Anjang, ki leži le 18 km južneje. Anjang je kmalu prevzel vlogo starega mesta kot politično središče Hebeja. Mnogi so ga tudi imenovali kar Ječeng ali Je. Nekateri učenjaki, denimo Ku Či Kuang,"Ku Chi-kuang, "An-Shih Luan ch'ien chih Ho-pei Tao', Yen-ching Hsueh-pao 19 (1936): 197-209 so navajali, da so v regiji Hebej še v času dinastije Tang obstajala separatistična nagnjenja. Prav v tej regiji se je začel An Lušanov upor proti cesarju Šuandzongu iz dinastije Tang. Ječeng je bil v letih 758–759 nekaj časa oporišče upornikov pod vodstvom An Činghuja.
V Ječengu je v času dinastije Severni Či živela skupnost sogdijskih trgovcev.Jacques Gernet (31. maj 1996). A History of Chinese Civilization. Cambridge University Press. str. 193–. ISBN 978-0-521-49781-7.
Arheološke raziskave V zadnjih letih so na območju mesta potekala obsežna izkopavanja, ki so kitajskim zgodovinarjem omogočila izdelavo podrobnih načrtov najdišča. Leta 2012 so arheologi med izkopavanji v bližini mesta Ječeng odkrili skoraj 3000 kipov Bude. Večina kipov je izdelana iz belega marmorja in apnenca in je verjetno iz obdobja dinastij Vzhodni Vej in Severni Či (534–577).
Sklici
Vira
de Crespigny, Rafe (2010). Imperial warlord : a biography of Cao Cao 155-220 AD. Leiden Boston: Brill. ISBN 978-90-04-18522-7. Tsao, Joanne (2020). The city of Ye in the Chinese literary landscape. Leiden Boston: Brill. ISBN 978-90-04-42014-4. OCLC 1141200097.
Kategorija:Mesta na Kitajskem Kategorija:Bivša glavna mesta