sličica|Slika stare Sevnice in gradu|350x350_pik Sevnica je srednje veliko mesto, ki se nahaja v Sloveniji in je središče Občine Sevnica, na levem bregu reke Save. Z okoli 4.600 prebivalci je Sevnica pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj povezuje z Boštanjem, naseljem na nasprotnem, desnem bregu Save. Obsega predele Šmarje, Ribniki, Lizabon, Grad, Na Pečju, Marof, Gline jame, Piramida, Hrasti, Grič.

V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom sv. Martina iz 17. stoletja, neoromanska cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Florjana iz leta 1443.

Etimologija in ime Starejši zapisi imena mesta Sevnica so (po letih): 1256 Lyechtenwalde, 1275 in Reyn vel in Liehtenwalde, 1309 officium in Lihtenwalde, 1344 Lietenueld, 1347 Liechtenwald, 1581 Sielnizza. Prvotno gre verjetno za vodno ime, saj se potok, ki se danes imenuje Sevnična, leta 1488 omenja kot Zellnitz. Ime, ki je preko pridevnika izpeljano iz besede selo »naselbina, vas«, je torej prvotno najverjetneje pomenilo »selska, vaška voda«, v danem primeru »voda, ki se pri selu, pri naselbini izliva v Savo«. Druga imenotvorna možnost je izvajanje neposredno iz občnega imena *sedlьnica, katerega pomen je bil »naselbina, kmetija«. Srednjevisokonemško ime Liehtenwald s slovenskim nima tesnejše zveze, saj njegov občnoimenski pomen »svetli gozd« kaže na listnate gozdove v okolici. Pred razpadom Avstro-Ogrske je ime nosilo ime Lichtenwald.Leksikon občin kraljev in dežel zastopanih v državnem zboru, zv. 4: Štajersko. 1904. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, str. 20. sličica|Sevnica (Lichtenwald), pogled na trg in grad (ok. 1900)

Zgodovina Med izmenjavo zemljišč med grofico Emo Krško in salzburškim nadškofom Balduinom (1041–1060) je salzburška nadškofija pridobila obsežna posestva ob reki Savi (Rajhenburg ob Savi).

Najstarejše ime za kraj je Lyechtenwalde. Sega nazaj do 4. aprila 1256, in govori o delitvi dediščine med koroškim vojvodom in gospodom Kranjske, Ulrikom III. Spanheimskim, in njegovim bratom, salzburškim nadškofom Filipom. Leta 1309 je v urbarju salzburške nadškofije Sevnica prvič zapisana kot trg (Wetzko civis in Lihtenwalde), istočasno pa se prvič izrecno omenja grad (castellum Liehtenwalde).

Leta 1323 je potrjena tudi prva omemba cerkve (chirchen ze Liechtenwald) in nekega vikarja Johanna, kar nakazuje zgodnje oblikovanje cerkvene skupnosti. Salzburška nadškofa Pilgrim (1381) in Sigismund (1408) podelita Sevnici in gradu trške privilegije, kar kaže na začetke gospodarskega razvoja. Ta se je stopnjeval; pravico do prirejanja sejmov na god sv. Miklavža je naselje (od nadškof Sigismunda) dobilo leta 1455, do letnih živinskih sejmov pa 1783. leta. Do leta 1420 kraj pridobi še dovoljenje oglejskega patriarha Ludovika za postavitev cerkve sv. Florijana, leta 1441 pa je že izpričan trški sodnik.

Sredi 15. stoletja je v virih zabeleženi brod čez Savo med Sevnico in Radno ter poznogotski cerkvi v Šmarju in nad Šmarjem (1448, 1545).

V letih 1479–1490 Sevnica za desetletje postane del ogrskega kraljestva Matije Korvina, nato pa jo kralj Maksimilijan I. vrne salzburški nadškofiji. Leta 1573 kraj doseže kmečki upor, ko ga 5. februarja brez odpora zavzame oddelek približno šeststo upornikov pod vodstvom Ilije Gregorića.

Sevnico so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, kuga, uporni kmetje in turški vpadi, a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal.

V avstro-ogrskem času se je za uradno ime kraja uporabljalo različica Lichtenwald. Januarja 1864 so tu ustanovili nemško čitalnico. 26. novembra 1865 pa je bila tu ustanovljena prva (narodna) čitalnica v današnjem Posavju. Čitalnica je v naslednjem letu dobila tudi svoje prostore. Štiri leta kasneje pa je bil tu tudi tabor, ki je podpiral zamisli programa Zedinjene Slovenije. Leta 1862 je bila tod speljana železniška proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med drugo svetovno vojno je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v izgnanstvu in koncentracijskih taboriščih niso preživeli.

Znani prebivalci mesta Andrej Flajs - odbojkar Melania Trump - fotomodel, prva dama Združenih držav Amerike 2017–2021 in 2025–danes Blaž Janc - rokometaš Danimir Kerin - kemik in profesor na Univerzi v Mariboru Tanja Pečar - nekdanja prva dama Republike Slovenije Marie Stallner - babica filozofa Ludwiga Wittgensteina Urška Klakočar Zupančič - pravnica in političarka, predsednica državnega zbora Eva Lisec - košarkarica

Podnebje

Mesto ima zmerno celinsko podnebje. Zaradi zaveterne lege na južni strani Bohorja zelo milo podnebje. Obilje sonca. Sneg zelo zgodaj skopni. Prijetna poletja zaradi osvežujočega vetra s hribov in gozdov.

Šolstvo Na Glavnem trgu južno od cerkve sv. Nikolaja je hiša, kjer je bila prva šolska učilnica od 1801 do 1871.

Leta 1967 je bilo zgrajeno moderno osnovnošolsko poslopje Sava Kladnika na Trgu svobode.

Cerkev svetega Nikolaja Na Glavnem trgu stoji župna cerkev sv. Nikolaja. To je tradicionalno neromanska stavba iz 1862, ki jo je poslikal furlanski mojster Oswald Bierti. Pod pevskim korom je vzidana nagrobna plošča z letnico 1525 in grbom, ki predstavlja lilijo. V krstni kapeli epitaf grajskega oskrbnika Göriacherja, ki je upodobljen z ženo, ko kleči pod križem.

Cerkev svetega Florjana Cerkev sv. Florjana ob Florjanskem grabnu se omenja že 1443, vendar utegne biti starejša. Njen križnorebrasti svodeni prezbiterij s kvadratno talno ploskvijo namreč še kaže na romansko izročilo. V vzhodni stranici prezbiterija je šilastoločno gotsko okno s trilistom. Na južni zunanjščini ladje pa se pod beležem vidi gotska freska svetega Krištofa. Gotske freske so vidne tudi pod beležem v prezbiteriju. V okenskem ostenju za oltarjem je naslikan apostol Andrej s knjigo v roki. Stil teh fresk kaže na furlansko smer. Cerkvena oprema je še deloma baročna.

Sklici

Viri

Zunanje povezave

Kategorija:Naselja Občine Sevnica Kategorija:Mesta v Sloveniji Kategorija:Naselja ob Savi Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1275