Lyon (; ; , hist. .}} (Franco-Provençal: Liyon) je mesto v Franciji. Leži ob sotočju rek Rone in Saône, severozahodno od francoskih Alp, 391 km jugovzhodno od Pariza, 278 km severno od Marseilla in 113 km jugozahodno od Ženeve v Švici.
Lyon je tretje največje mesto v Franciji s 519.127 prebivalci (podatek iz leta 2023) na svojem razmeroma majhnem občinskem ozemlju, ki meri 48 km²; vendar pa je imelo lyonsko metropolitansko območje, ki vključuje predmestja in širšo okolico, istega leta 2.338.789 prebivalcev, kar ga uvršča na drugo mesto v Franciji. Lyon in 58 primestnih občin so leta 2015 ustanovili Metropolo Lyon (Métropole de Lyon) – neposredno izvoljen organ metropolitanske uprave, pristojen za večino mestnih zadev –, ki je leta 2023 štela 1.436.354 prebivalcev. Lyon je središče prefekture Auvergne - Rona - Alpe in sedež sveta departmaja Rhône (čeprav se pristojnost slednjega od leta 2015 ne razteza več na območje Metropole Lyon).
Lyon, ki je bil v času Rimskega cesarstva prestolnica Galije, je sedež nadškofije, katere nosilec nosi naziv primas Galije. V času renesanse je mesto postalo pomembno gospodarsko središče. Mesto slovi po svoji kulinariki in gastronomiji ter po zgodovinskih in arhitekturnih znamenitostih; tako so mestne četrti Vieux Lyon (Zgodovinsko mesto Lyon), grič Fourvière, polotok Presqu'île in pobočja Croix-Rousse vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine.Unesco Zgodovinsko gledano je bil Lyon pomembno središče za proizvodnjo in tkanje svile. Mesto je odigralo pomembno vlogo v zgodovini filma, saj sta tam Auguste in Louis Lumière izumila kinematograf. Lyon je znan tudi po festivalu luči (Fête des lumières), ki se začne vsako leto 8. decembra in traja štiri dni, zaradi česar se mesta oprijel naziv »prestolnica luči«.
Gospodarsko gledano je Lyon pomembno središče bančništva ter kemijske, farmacevtske in biotehnološke industrije. Mesto ima razvito industrijo programske opreme s posebnim poudarkom na videoigrah; v zadnjih letih se je v njem okrepil tudi lokalni sektor zagonskih podjetij. Lyon, kjer delujejo priznane univerze in visokošolske ustanove, je drugo največje študentsko mesto v Franciji; na območju metropole Lyon živi in študira skoraj 200.000 študentov. V Lyonu imajo sedež Interpol, Mednarodna agencija za raziskave raka in televizijska mreža Euronews. Po podatkih raziskovalnega inštituta Globalization and World Rankings Research Institute je Lyon od leta 2018 uvrščen med mesta kategorije »beta«. Na Mercerjevi lestvici kakovosti življenja za leto 2019 je zasedel drugo mesto v Franciji in 40. mesto na svetu. Lyon bo središče zimskih olimpijskih iger leta 2030.
Toponimija Ime mesta se je razvilo iz galskega Lugdunon prek vmesnih oblik Lugdon in Luon v današnjo obliko Lyon, ki se je uveljavila v 13. stoletju.
Galsko ime Lugdun oziroma Lugdunon, ki so ga Rimljani latinizirali v Lugdunum, je sestavljeno iz dveh besed. Prva je lahko ime keltskega boga Luga (ki je skrbel za red in zakon) ali izpeljanka lugon, kar pomeni »vrana« (vrana je bila Lugov glasnik), lahko pa gre tudi za besedo lug s pomenom »svetloba«. Drugi del je dunos (»utrdba«, »grič«). Ime torej lahko označuje grič Fourvière, na katerem je bilo ustanovljeno starodavno mesto Lyon, lahko pa pomeni »grič boga Luga«, »grič vran« ali »sijoči grič«.
Po drugi strani pa Julius Pokorny prvi del besede povezuje z indoevropskim korenom \lūg (»temen, črn, močviren«), ki je osnova za toponime, kot so Ludza v Latviji, Lužica (nemško Lusatia, iz srbskega Łužica) v Nemčiji ter številni kraji na Češkem z imenom Lužice; primerjati ga je mogoče tudi s krajem Luze v regiji Franche-Comté in različnimi hidronimi, kot je Louge.
Nižje, na območju današnje četrti Saint-Vincent, je stala galska vas Condate; verjetno je šlo za preprosto naselje ladjarjev ali ribičev, ki so živeli ob bregovih reke Saône. Condate je galska beseda, ki pomeni »sotočje« in po kateri je dobila ime tudi mestna četrt Confluence.
V rimskem času se je mesto imenovalo Caput Galliae, kar pomeni »prestolnica Galcev«. V čast temu nazivu se lyonski nadškof še danes imenuje primas Galije.
V času revolucije so Lyon 12. oktobra 1793 z odlokom Nacionalnega konventa preimenovali v Commune-Affranchie (»osvobojena komuna«). Svoje ime je mesto znova prevzelo leta 1794, po koncu obdobja terorja.
V franko-provansalskem jeziku se Lyon imenuje Liyon.
Zgodovina Antični Lyon
Po navedbah zgodovinarja Kasija Diona je rimski senat leta 43 pr. n. št. odredil ustanovitev naselbine za rimske begunce iz vojne z Alobrogi. Ti begunci so bili pregnani iz mesta Vienne in so takrat taborili ob sotočju rek Saône in Rone. Naselbina je bila zgrajena na griču Fourvière in uradno poimenovana Colonia Copia Felix Munatia – ime, ki se je sklicevalo na blaginjo in božji blagoslov. Mesto se je vse pogosteje imenovalo Lugdunum (občasno tudi LugudunumCassius Dio, Roman History, Book 46: Lepidus and Lucius Plancus [...] founded the town called Lugudunum, now known as Lugdunum). Najzgodnejši prevod tega galskega krajevnega imena kot »želena gora« najdemo v Endlicherjevem glosarju iz 9. stoletja.ref> www.maryjones.us/ctexts/endlicher_glossary.html</ref> Nasprotno pa so nekateri sodobni učenjaki predlagali razlago, da ime izhaja iz galskega utrjenega naselja Lug[o]dunon, poimenovanega po keltskem bogu Lugusu (sorodnem staroirskemu Lughu in sodobnemu irskemu Lúju) ter besedi dúnon (utrjeno naselje).
Rimljani so prepoznali, da je strateška lega Lugdunuma ob sotočju dveh plovnih rek mestu zagotavljala vlogo naravnega prometnega središča. Mesto je postalo izhodišče glavnih rimskih cest na tem območju in hitro preraslo v prestolnico province Gallia Lugdunensis. V mestu sta se rodila dva cesarja: Klavdij I. – čigar govor, v katerem utemeljuje imenovanje galskih senatorjev, se je ohranil na t. i. lyonski plošči – in Karakala.
Zgodnji kristjani v Lyonu so zaradi svojega prepričanja trpeli mučeniško smrt v času vladavine različnih rimskih cesarjev, zlasti Marka Avrelija in Septimija Severja.Patrick Boucheron, et al., eds. France in the World: A New Global History (2019) pp 63-68. Med lokalnimi svetniki iz tega obdobja so bili med drugim Blandina, Potin in Epipodij. Grk Irenej je bil v drugi polovici 2. stoletja drugi lionski škof. Lionski nadškof se še danes ponaša z nazivom »Primat Galije« (Primat des Gaules).
Burgundi, ki so leta 437 bežali pred hunskim uničenjem mesta Worms, so bili ponovno naseljeni v vzhodni Galiji. Leta 443 so Rimljani ustanovili kraljestvo Burgundcev, Lugdunum pa je leta 461 postal njegova prestolnica. Z verdunsko pogodbo leta 843 je Lyon pripadel svetemu rimskemu cesarju Lotarju I. Pozneje je postal del kraljestva Arles, ki je bilo leta 1033 vključeno v Sveto rimsko cesarstvo. Pod francosko oblast je Lyon prišel šele v 14. stoletju.
Sodobni Lyon V poznem 15. stoletju so sejmi, ki so jih uvedli italijanski trgovci, Lyon spremenili v gospodarsko središče Francije. Tudi stavba borze (trgovske zbornice), zgrajena leta 1749, je spominjala na javni bazar, kjer so se finančni obračuni opravljali na prostem. Ko se je mednarodno bančništvo preselilo v Genovo in nato v Amsterdam, je Lyon ostal bančno središče Francije.
V času renesanse je razvoj mesta poganjala trgovina s svilo, ki je okrepila vezi z Italijo. Italijanski vpliv na arhitekturo Lyona je še vedno viden na zgodovinskih stavbah. V poznem 15. in v 16. stoletju je bil Lyon tudi ključno središče literarnega ustvarjanja in založništva, tako za francoske pisatelje (kot so Maurice Scève, Antoine Héroet in Louise Labé) kot za italijanske izgnance (kot sta Luigi Alamanni in Gian Giorgio Trissino).
Med verskimi vojnami v 16. stoletju med katoliki in protestanti se je leta 1572 v mestu ponovila šentjernejska noč, val nasilja proti hugenotom, ki se je začel 24. avgusta istega leta v Parizu in kasneje zajel tudi francosko podeželje.
Dve stoletji pozneje je Lyon med francosko revolucijo znova pretreslo nasilje, ko se je meščanstvo uprlo nacionalnemu konventu in podprlo žirondiste. Revolucionarne vojske so mesto oblegale več kot dva meseca, preden se je oktobra 1793 predalo. Številne stavbe so bile uničene, zlasti v okolici trga Bellecour, Jean-Marie Collot d'Herbois in Joseph Fouché pa sta vodila usmrtitve več kot 2000 ljudi. Konvent je odredil preimenovanje mesta v »Osvobojeno mesto« in dal postaviti ploščo z napisom: »Lyon je vojskoval proti svobodi; Lyon ne obstaja več«. Desetletje pozneje je Napoleon odredil obnovo vseh stavb, porušenih v tistem obdobju.
Konvent ni bil edina tarča v Lyonu med francosko revolucijo. Potem ko je Konvent postal preteklost, je oblast prevzel francoski Direktorij; le nekaj dni po državnem udaru 18. fructidorja (4. septembra 1797) je bil v Lyonu umorjen komisar Direktorija.
V 19. stoletju je mesto postalo pomembno industrijsko središče. Lyonski delavci v proizvodnji svile, tedaj glavni industrijski panogi mesta, so zaradi težkega ekonomskega položaja uprizorili dve vstaji v letih 1831 in 1834. Med prvo vstajo je bila med drugim kot ena prvih uporabljena tudi črna zastava - simbol protesta. Leta 1862 je začela delovati prva proga obsežnega omrežja vzpenjač v Lyonu. Med represivnimi ukrepi januarja in februarja 1894 je policija izvedla številne racije proti tamkajšnjim anarhistom, vendar brez večjega uspeha. Nekaj mesecev pozneje, junija 1894, je anarhist Sante Caserio umoril francoskega predsednika Sadija Carnota, ki je bil odgovoren za omenjeno represijo.
Lyon je bil med drugo svetovno vojno središče nemških okupacijskih sil kot tudi močnega odporniškega gibanja; v mestu je deloval tudi Klaus Barbie, zloglasni »lyonski krvnik«. Hkrati je bilo mesto pomembno oporišče francoskega odporniškega gibanja, saj so številni skrivni prehodi skozi hiše, imenovani traboules, omogočali odpornikom uiti gestapovskim racijam. Mesto so 26. maja 1944 bombardirala zavezniška letala, 3. septembra istega leta pa so ga osvobodile enote Prve svobodne francoske divizije in Francoskih notranjih sil. Danes v mestu deluje muzej odporniškega gibanja.
Geografija
Reki Rona in Saona se združita južno od zgodovinskega mestnega jedra in tvorita polotok – imenovan »Presqu'île« –, ki ga na zahodu in severu omejujeta dva velika griča, na vzhodu pa obsežna ravnina. Trg Place Bellecour je na polotoku Presqu'île med rekama in je tretji največji javni trg v Franciji. Od trga Place Bellecour proti severu vodi široka ulica Rue de la République, namenjena izključno pešcem.
Severni grič je La Croix-Rousse, znan kot »grič, ki dela«, saj je tradicionalno dom številnih majhnih delavnic za izdelavo svile – panoge, po kateri je mesto že dolgo znano.Georges Duby (ed), Histoire de la France : Dynasties et révolutions, de 1348 à 1852 (vol. 2), Éditions Larousse, 1999 p. 53
Zahodni grič je Fourvière, znan kot »grič, ki moli«, saj tam stojijo bazilika Notre-Dame de Fourvière, več samostanov in nadškofijska rezidenca. V okrožju Vieux Lyon sta tudi Tour métallique (dobro viden televizijski stolp, ki posnema zgornji del Eifflovega stolpa) in ena od mestnih vzpenjač. Območje Fourvière je skupaj z deli polotoka Presqu'île in večjim delom okrožja La Croix-Rousse uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.
Vzhodno od Rone, nasproti polotoka Presqu'île, leži obsežno ravno območje, na katerem se razprostira večji del sodobnega Lyona in kjer živi večina mestnega prebivalstva. Na tem območju je mestno središče La Part-Dieu, kjer so zbrane znamenite stolpnice Tour To-Lyon, Tour Incity, Tour Part-Dieu, Tour Oxygène in Tour Swiss Life ter glavna mestna železniška postaja Gare de Lyon-Part-Dieu.
Severno od tega okrožja leži šesti mestni okraj (arrondissement), kjer so eden največjih mestnih parkov v Evropi, Parc de la Tête d'Or, ter šola Lycée du Parc in svetovni sedež Interpola.
Podnebje