Yogyakarta je univerzitetno mesto v južnem osrednjem delu otoka Java v Indoneziji. Je tudi je glavno mesto posebne province Yogyakarta. Kot edino indonezijsko kraljevo mesto, ki mu še vedno vlada monarhija, velja Yogyakarta za pomembno središče klasične javanske likovne umetnosti in kulture, kot so balet, batik tekstil, drama, literatura, glasba, poezija, srebrarstvo, vizualne umetnosti in lutkarstvo wayang. Yogyakarta, znana kot središče indonezijskega izobraževanja, je dom velike študentske populacije in številnih šol in univerz, vključno z univerzo Gadjah Mada, največjo visokošolsko ustanovo v državi in eno najprestižnejših.
Yogyakarta je glavno mesto Yogyakartskega sultanata in je bila indonezijska prestolnica od leta 1946 do 1948 med indonezijsko nacionalno revolucijo, Gedung Agung pa je bil predsednikov urad. Kota, eno od okrožij v jugovzhodni Yogyakarti, je bilo med letoma 1587 in 1613 glavno mesto sultanata Mataram. Med boji za neodvisnost Indonezije po drugi svetovni vojni je mesto služilo kot začasna prestolnica republikancev.
Širše metropolitansko območje vključuje mesto Magelang in 65 okrožij v okrožjih Sleman, Klaten, Bantul, Kulon Progo in Magelang ter je leta 2010 imelo 4.010.436 prebivalcev. Yogyakarta ima najvišji HDI (indeks človekovega razvoja) od vseh indonezijskih okrožij in mest in sicer 0,887.
Etimologija in pravopis Yogyakarta je poimenovana po indijskem mestu Ayodhya, rojstnem kraju istoimenskega junaka Rame iz epa Ramajana. Yogya pomeni »primeren; pravilen«", karta pa »uspešen; cvetoč«. Tako Yogyakarta pomeni »[mesto, ki je] primerno za uspeh«.
V korespondenci iz kolonialne dobe je bilo mesto pogosto zapisano v javanski pisavi kot ꦔꦪꦺꦴꦒꦾꦏꦂꦠ, bere se kot /ŋajoɡjakarta/ z dodano predpono nga-.
V pravopisu tistega časa se je lastno ime pisalo z latinično abecedo kot Jogjakarta. Ko se je pravopis indonezijskega jezika spremenil, se je soglasnik /j/ začel pisati z ⟨y⟩, soglasnik /dʒ/ pa z ⟨j⟩. Osebna in zemljepisna imena pa so lahko ohranila svoj prvotni črkopis v skladu s sodobno indonezijsko ortografijo. Tako se lahko mesto zapiše kot Yogyakarta, kar je zvesto prvotni izgovorjavi in javanski pisavi, ali kot Jogjakarta, kar je zvesto staremu nizozemskemu črkovanju in odraža današnjo ljudsko izgovorjavo, vendar se razlikuje od prvotne ajodhjske etimologije. V sodobnih dokumentih lahko naletimo na Yogyakarta ali Jogjakarta.
Zgodovina Kraljestvo Mataram (8.–10. stoletje n. št.) Glede na napis Canggal iz leta 732 n. št. je območje, tradicionalno znano kot Mataram, postalo glavno mesto kraljestva Medang, identificiranega kot Mdang i Bhumi Mataram, ki ga je ustanovil kralj Sandžaja iz Matarama. Napis so našli v hindujskem templju v osrednji Javi, 40 km od Yogyakarte in 20 km od velikanskega tempeljskega kompleksa Borobudur. Ta hindujski tempelj je stal na meji med območjem hindujske dinastije Sandžaja in območjem budistične dinastije Šailendra.
Mataram je za približno tri stoletja postal središče prefinjene in sofisticirane javanske hindujsko-budistične kulture v osrčju doline reke Progo, na južnih pobočjih vulkana Merapi. V tem obdobju so bili zgrajeni številni candiji, vključno z Borobudurjem in Prambananom.
Okoli leta 929 n. št. je zadnji vladar dinastije Sandžaja, kralj Mpu Sindok iz Matarama, preselil sedež oblasti kraljestva Mataram iz osrednje Jave v vzhodno Javo in tako ustanovil dinastijo Isjana. Natančen vzrok selitve še vedno ni znan; vendar je selitev verjetno povzročil močan izbruh gore Merapi ali boj za oblast s kraljestvom Srivijaja s sedežem na Sumatri.
Zgodovinarji menijo, da je nekje med vladavino kralja Vave iz Matarama (924–929 n. št.) izbruhnil vulkan Merapi in opustošil glavno mesto kraljestva v Mataramu.
Cesarstvo Majapahit (1293–1527) V obdobju Majapahit je bilo območje okoli sodobne Yogyakarte ponovno opredeljeno kot Mataram in priznano kot ena od dvanajstih provinc Majapahit na Javi, ki jim je vladal Bhre Mataram. Med vladavino četrtega kralja Majapahitskega cesarstva, hindujca Hajama Vuruka (1350–1389) iz dinastije Radžasa, je naziv Bhre Mataram nosil kraljev nečak in zet Vikramavardhana, kasneje peti kralj Majapahita.
Mataramski sultanat (1587–1755)
Kotagede, danes okrožje v jugovzhodni Yogyakarti, je bil ustanovljen kot prestolnica Mataramskega sultanata od leta 1587 do 1613.
Med vladavino sultana Agunga Hanjokrokusuma (1613–1645) je Mataramski sultanat dosegel svoj vrhunec kot največje kraljestvo na Javi in razširil svoj vpliv na osrednjo Javo, vzhodno Javo in polovico Zahodne Jave. Po dveh spremembah prestolnice – v Karto in nato v Plered, obe v današnjem regentstvu Bantul – se je prestolnica sultanata Mataram končno preselila v Kartasuro.
Odcepitev Yogyakarte in evropske invazije (1745–1830)
V sultanátu Mataram je izbruhnila državljanska vojna med Pakubuvonom II. (1745–1749), zadnjim vladarjem Kartasure, in njegovim mlajšim bratom in prestolonaslednikom, princem Mangkubumijem (kasneje znanim kot Hamengkubuvono I., prvi sultan Yogyakarte in ustanovitelj sedanje vladajoče kraljeve hiše). Pakubuvono II. se je strinjal s sodelovanjem z Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo in odstopil del ozemlja Mataram Nizozemcem. Princ Mangkubumi je nasprotoval sporazumu, saj je navajal zaskrbljenost, da bi ljudje postali sužnji pod nizozemsko oblastjo. Med vojno je princ Mangkubumi premagal sile Pakubuvona II. in razglasil suverenost v Sultanatu Yogyakarta, pri čemer je zasedel južne dele nekdanjega sultanata Mataram.
Po smrti Pakubovona II. zaradi bolezni je bil ustanovljen Sultanat Yogyakarta na podlagi pogodbe iz Giyantija (Perjanjian Gianti), ki so jo 13. februarja 1755 podpisali in ratificirali princ Mangkubumi, Nizozemska vzhodnoindijska družba ter njegov nečak Pakubuvono III. in njegovi zavezniki. Mangkubumi je s sedenjem na novo ustanovljeni prestol Yogyakarta z imenom Sultan Hamengkubuvono I. tako ustanovil kraljevo hišo Hamengkubuvono, ki je še danes vladajoča hiša Yogyakarte. Sultan Hamengkubuvono I. se je z družino 7. oktobra 1756 uradno preselil v palačo v Yogyakarti, ki je bila še vedno sedež vladajočega sultana. Ti dogodki so posledično zaznamovali konec sultanata Mataram, kar je povzročilo nastanek rivalskega sultanata Yogyakarta in sunanata Surakarta.
Med kratkim obdobjem britanske vladavine nad Javo leta 1811 so govorice o načrtih dvora Yogyakarta za napad na Britance povzročile nelagodje med Britanci, nameščenimi na Javi. 20. junija 1812 je sir Stamford Raffles povedel 1200 britanskih vojakov, da bi zavzel kraton Yogyakarta. Sile Yogyakarte, ki jih je napad presenetil, so bile zlahka poražene; kraton je padel v enem dnevu, nato pa je bil izropan in požgan.Tim Hanningan, "When Raffles ran Java", historytoday.com.
Napad na kraton je bil prvi te vrste v indonezijski zgodovini, zaradi česar je bil dvor Yogyakarte ponižan. Sultanat se je med javansko vojno znova znašel v konfliktu.
Obdobje Republike Indonezije (1945–danes) Leta 1942 je Japonski imperij napadel Nizozemsko Vzhodno Indijo in vladal Javi do poraza leta 1945. Sukarno je 17. avgusta 1945 razglasil neodvisnost Indonezijske republike; sultan Hamengkubuvono IX. je Sukarnu takoj poslal pismo, v katerem je izrazil podporo novorojenemu narodu Indoneziji in priznal Sultanat Yogyakarta kot del Indonezijske republike.
Sultanat Surakarta je storil enako in obema javanskima kraljestvoma sta bila zato podeljena privilegirana statusa 'posebnih regij' znotraj Indonezijske republike. Vendar pa je zaradi levičarskega protirojalistične vstaje v Surakarti Sunanat Surakarta leta 1946 izgubil svoj poseben upravni status in bil vključen v provinco Osrednja Java.
Podpora Yogyakarte je bila bistvena v indonezijskem boju za neodvisnost med indonezijsko nacionalno revolucijo (1945–1949). Mesto Yogyakarta je postalo glavno mesto Indonezijske republike od leta 1946 do 1948, po padcu Džakarte pod Nizozemci. Kasneje so Nizozemci napadli tudi Yogyakarto, zaradi česar je bilo glavno mesto republike 19. decembra 1948 ponovno preneseno v Bukittinggi v Zahodni Sumatri. Splošna ofenziva 1. marca 1949 je povzročila indonezijsko politično in strateško zmago proti Nizozemcem ter umik nizozemskih sil iz Yogyakarte. 29. junija 1949 je bila Yogyakarta pod pritiskom Združenih narodov popolnoma očiščena nizozemskih sil.
Zaradi pomembnega prispevka k preživetju Indonezijske republike je Yogyakarta dobila avtonomijo kot posebno okrožje, s čimer je postala edina regija s priznano monarhijo v Indoneziji.
Geografija Površina mesta Yogyakarta je 32,82 kvadratnih kilometrov. Medtem ko se mesto razprostira v vse smeri od kratona, sultanove palače, je jedro sodobnega mesta na severu, osredotočeno okoli stavb iz nizozemske kolonialne dobe in trgovskega okrožja. Jalan Malioboro, z vrstami prodajalcev na pločnikih ter bližnjimi tržnicami in nakupovalnimi središči, je glavna nakupovalna ulica za turiste v mestu, medtem ko je Jalan Solo, ki leži severneje in vzhodneje, nakupovalno okrožje, ki ga bolj obiskujejo domačini. Velika lokalna tržnica Beringharjo in obnovljena nizozemska trdnjava Vredeburg sta na vzhodnem delu južnega konca Maliobora.
Kraton obdaja gosto poseljena stanovanjska soseska, ki zaseda zemljišče, ki je bilo prej edino posestvo sultana. Dokazi o tej nekdanji rabi so še vedno v obliki starih zidov, raztresenih po mestu, in ruševin vodnega gradu Taman Sari, zgrajenega leta 1758 kot zabaviščni vrt. Sultan vrta ne uporablja več, večinoma pa je bil zapuščen, preden so ga začeli uporabljati za stanovanja uslužbenci palače in potomci. Obnova se je začela leta 2004 in območje je zdaj priljubljena turistična atrakcija.
V bližini mesta Yogyakarta je gora Merapi, katere severno obrobje mesta sega do južnih pobočij gore v regentstvu Sleman. Gora Merapi (dobesedno 'ognjena gora' v indonezijščini in javaščini) je aktivni stratovulkan na meji med osrednjo Javo in Yogyakarto. Je najaktivnejši vulkan v Indoneziji in redno izbruha od leta 1548, zadnji izbruh pa se je zgodil januarja 2024.
Yogyakarta leži ob pomembni železniški progi, ki povezuje Džakarto in Surabajo skozi notranjost Jave. Ima tudi manjše mednarodno letališče.
Podnebje Yogyakarta ima tropsko monsunsko podnebje (Köppen: Am), saj je količina padavin v najbolj suhih mesecih med junijem in septembrom manjša od 100 milimetrov. Najbolj moker mesec v Yogyakarti je januar s skupno količino padavin 392 milimetrov. Na podnebje vpliva monsun. Letna temperatura je približno od 26 do 27 stopinj Celzija. Najbolj vroč mesec je april s povprečno temperaturo 27,1 stopinje Celzija.
Upravna okrožja
Mesto Yogyakarta je upravni del posebne regije Yogyakarta, ki ima status province v Indoneziji. Leta 2020 je imelo mesto Yogyakarta najvišjo gostoto prebivalstva v širšem območju Yogyakarta in sicer 11.546 prebivalcev na kvadratni kilometer, okrožji Sleman in Bantul pa sta bili na drugem mestu z gostoto prebivalstva 1958,5 prebivalcev/kvadratni kilometer in na tretjem mestu z 1940 prebivalci/kvadratni kilometer. Znotraj širšega območja Yogyakarta leži mesto Yogyakarta.
Yogyakarta je razdeljena na štirinajst okrožij, imenovanih kemantren (), zaradi česar je Yogyakarta edino mesto v Indoneziji s takšno oznako, saj se uporablja le znotraj posebne regije Yogyakarta.
Religija Islam je večinska religija v Yogyakarti, ki jo izpoveduje 92,29 % prebivalstva, kristjanov pa 6,781 % (katoličani 4,38 % in protestanti 2,4 %). Majhen odstotek prebivalstva izpoveduje budizem (0,08 %), hinduizem (0,09 %) in konfucianizem (0,01 %).
Yogyakarta je že od svoje ustanovitve večkulturno mesto, v katerem živijo različne etnične skupine in religije. Že dolgo obstaja več bogoslužnih objektov, kot so Velika mošeja Kauman, Mošeja Syuhada, Mošeja Kotagede, cerkev HKBP, katoliška cerkev Kotabaru, tempelj Tjen Ling Kiong in tempelj Fuk Ling Miau.