V pesniškem jeziku se uporabljajo stotine umetniških oblik izražanja, ki se imenujejo tropi in figure. Njih število ni določeno, saj se mnoge še odkrivajo v izrazoslovju klasičnih avtorjev. Najbolj znane in splošno uporabljene so sledeče:

Slovensko imeSlovensko ime tujega izvoraRazlagaPrimer Besedna igra paronomazija besedna igra, ki nastane zaradi rabe besed z enako ali s podobno pisno ali zvočno podobo, vendar z različnim pomenom Besedni premik anastrofa zamenjava običajnega mesta dveh sintaktično povezanih besed, po navadi na začetku ali na koncu stavkaPrešeren: Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele. Besedni umik katafora zaoblika se pojavi pred polnopomenskim izrazomGregorčič: In ti si edini še tukaj ostal, oj ptiček, od trume vesele? Bistroumni nesmiseloksimoron besedna zveza, sestavljena iz dveh logično-semantično nasprotujočih si izrazovZidar: črno mleko Brezvezje asindeton z opuščanjem veznikov zaznamovano nizanje istovrstnih besed, besednih zvez ali stavkovCezar: prišel, videl, zmagal Dvojni pomenski prizvok diafora ponovitev iste besede ali besedne zveze s pomensko spremenjenim odtenkomLevstik: Kmet je kmet. Enakoglasje anominacija je ponavljanje besed z istim korenom in je nekakšno pomensko preobilje v jezikuKette: A jaz potujem pot ti negotov. Enakovrstna skladnja izokolon vsak izmed dveh ali več kolon (ritmična enota, večja od metruma in manjša od periode), ki se ujemajo v (približnem) številu zlogov in sintaktični členitvi (Pesnik najde pisan cvet, lahko čuje vsak šepet, kmalu vidi solzno sled.) Govorniško vprašanje retorično vprašanje in odgovor retorično vprašanje, na katero vpraševalec ne pričakuje odgovora, ker je ta očiten (Kosovel: Komu je mar, poet, tvojih sanj, tvojih iskanj in tvojih spoznanj?); retorični odgovor sledi včasih retoričnemu vprašanju, ki pomen predmeta, o katerem pesnik govori, še bolj povzdigneŽupančič: Veš, poet, svoj dolg? Nimaš nič besed? Vem, o vem svoj dolg, v prsih tu me žge. Istorečje tavtologija zveza po navadi dveh besed iz iste besedne vrste s sorodnim pomenom, a z različno zvočno ali pisno obliko (Otrok je bil majhen in droben.) Iznenadenje paradoks Izjava, ki se zdi nelogična. protislovna, nesmiselna in je v nasprotju z ustaljenim dojemanjem in pričakovanjem. Kajuh: Biti mlad v teh težkih časih, to se pravi brez mladosti biti mlad. Izpust sinkopa Opustitev samoglasnika med dvema soglasnikoma sredi besede.Prešeren: Mokrócveteče rož'ce poezije. elipsa Izpust kakega stavčnega člena ali celega stavka.Gregorčič: Človeka [ustvariti] nikar! apokopa Opuščanje končnega glasu ali zloga besede. Prešeren: Je znala obljúbit’…/mladénče unémat’, bit staršim prijetna. afereza Odvzetje, opustitev glasu ali zloga na začetku besede.Prešeren: vse misli zvirajo ‘z ljubezni ene Izražanje z zanikanjem paraleksa zanikanje in istočasno potrjevanjeNe rečem, da je narobe, a prav ni. Kopičenje akumulacija Zaporedno nizanje besed pred skupnim pojmom, ki jih povzema, za njim ali namesto njega; zaporedje sinonimnih oziroma podobnopomenskih besed.Govekar: Sam je sedel med nakopičenimi škatljami, okviri, papirnatimi in platnenimi slikami -- med stoli, mizami, klopmi in posteljami -- med kmetiškimi kočemajkami, indrami, škrlaki, kožuhi, kučmami, ošpetlji in avbami. Krožna poved epanalepsis Ponovitev besede ali besedne skupine na začetku in koncu verza ali stavka.Gorje ti, neusmiljeno ljudstvo, gorje! Mnogovezje polisindeton Nizanje istovrstnih besed, besednih zvez ali stavkov, ki so med sabo najpogosteje povezani z enakimi prirednimi vezniki.Brvar: in teta Ani pravi zakaj pa ne / in gospa Darinka pravi malo na desno / in gospa Pletničarjeva pravi malo na levo / in dedek hodi sem in tja. Nagovor apostrofa Ogovor oseb, ki niso navzoče, pa tudi abtrakcij in stvari.Župančič: Ne beži, ostani pri meni, / domovina, tesnó me okleni! Namig aluzija Figura igrivega, posrednega sporočanja. Ne imenuje izrecno oseb, dogodkov, dejstev ali besedil, na katere se nanaša in za katere se predpostavlja, da so znani. Na implicitni sklop pomenov oz. referenco aluzija le namiguje z zbujanjem jezikovnih asociacij.Prešeren: Le čevlje sodi naj Kopitar! Nasprotje antiteza Nasprotje dveh nasprotnih pojmov, povezanih v tesno sintaktično celoto. (če rečem - ne, reče ona - da; zjutraj in zvečer, podnevi in ponoči gode) Nasprotni pomen antifraza Retorična figura, kjer se beseda ali fraza uporablja v nasprotnem smislu od njenega osnovnega pomena. Še posebej, če se pojem z izraža z zanikanjem nasprotnim pojmom, je podobna ironiji.Ta človek je res pošten; torej je tat Navidezni preskok pretericija Trditev, da se iz določenih razlogov ne razpravlja o določenih predmetih ali temah, vendar pisec izpostavlja prav omenjene predmete ali teme; zato je pretericija podvrsta ironije.Tavčar: Ni mi treba še posebej povedati, da mi je čepel na glavi obrabljen in zasvaljkan klobuček, in sicer s krivci, kakor pristoje hribolazcu. Navzkrižna povezava kjazmos Retorična figura, pri kateri enega ali več stavkov skozi zamenjavo struktur povežemo med sabo z namenom, da se vzpostavi širši pomen; stavki tako razkrivajo obrnjen paralelizem. Pojem navzkrižne povezave na višji ravni, tj. ko je uporabljena v motivih, zasukih besednih zvez ali celotnih delov besedila, se imenuje kjazmosna struktura. Elementi preprostega kjazmosa so pogosto označeni z obliko A B B A, kjer črke zaznamujejo slovnične elemente, besede ali pomen.

'But O, what damned minutes tells he o'er/Who dotes, yet doubts; suspects, yet strongly loves.(Shakespeare, Othello 3.3): Dotes in strongly loves imata enak pomen in se enačita z doubts in suspects. (obrnjen pomen)

Kjazmos se izraža tudi v obrnjenem redu slovničnih elementov v večstavčnih povedih: Poznavalsko je vodil in mi smo slepo sledili. (A – poznavalsko, B – vodil, A – slepo, B – sledili) Nedokazani besedni izvor paretimologija imena, ki se jim pripisuje izvor brez zgodovinskih virov (Ahil iz akhos = tegoba, zaradi bolesti ob prijateljevi smrti) Nedoločenost amfibolija Retorična figura, ki izraža pomensko dvoumnost. Primer leksikalne amfibolije: prst kot del roke ali zemlja

Primer sintaktične amfibolije: besedna igra Sin mojega učitelja, ki sem ga srečal. Lahko predstavlja srečanje z učiteljem ali njegovim sinom. Nemogočnost adinaton Je literarni pojem antične retorike; oblika perifraze, ki s podobo opisuje nekaj nemogočega. (Lažje gre kamela skozi šivankino, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.) Neskladnost anakolut Slovnično-retorična oznaka za jezikovni spodrsljaj ali nedosledno zgradbo stavka, npr. sintaktična neskladnost med začetkom in nadaljevanjem stavka. Gre za preskok, ki nastane, če kak miselni člen zlasti v daljšem stavku izpustimo.On je tak, kaj naj ti rečem. Notranja rima homotelevton a) (tudi središčna rima) Rimane besede v sredi daljših verzov skozi kitico, medtem ko verzni konci niso rimani, npr. Prešernove Gazele.

b) (tudi lomljena rima., okrepljena rima.) Besede v sredi verza, ki se rimajo med seboj in ne s tistimi na koncu verza.

c) (tudi leoninska rima) Besede, ki se rimajo sredi verza s tistimi na koncu verza.

d) Rimane besede na poljubnih mestih znotraj verza, npr. brezupni koraki / ne vedó, kam gredó. Obrnjen besedni red inverzija Je najpogostejša sintaktična figura. Gre za golo spremembo besednega reda, kakršen je po slovnici predviden kot običajen. (Cankar: Francka je spravila desetico in sredi nemira in hlastanja jo je izprletelo sladko ... (namesto: jo je sladko spreletelo)) Odmor (pavza) Cezura (zareza) a) Pretežno stalna pavza v verzu.

b) V kvantitativnem akcentuacijskem stalna zareza v stopico (beseda se konča sredi stopice) na določenem mestu; moška cezura po dolgem oz. naglašenem zlogu (pentemimereza), ženska cezura po kratkem oz. nenaglašenem zlogu v tretjem daktilu (katá tríton troháion).