Josip Ribičič (tudi Josip Ribičić, Jožef Ribičić ali Jožef Ribičič), slovenski učitelj, pisatelj, dramatik in urednik, * 3. november 1886, Baška na otoku Krku, † 7. junij 1969, Ljubljana.
Življenjepis
Rodil se je leta 1886, kot Josip Ribičić, v Baški na otoku Krku, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), materi Slovenki Mariji Ribičić (rojeni Križnič) iz Gorenje vasi pri Kanalu ob Soči in očetu Hrvatu Juraju Ribičiću iz Dalmacije. Mati je bila gospodinja in zavedna Slovenka, oče je bil avstro-ogrski uradnik. Po končani osnovni šoli se je vpisal na učiteljišče v Koper, kjer je leta 1909 maturiral. Poučeval je v Murovcih na Goriškem (1909–1911), nato pri Sv. Jakobu v Trstu (1911–1912), v Krminu (1912–1915) in spet v Trstu (1915–1925). Po vojni je bil zaposlen na Ministrstvu za prosveto v Ljubljani do leta 1949.
Josip Ribičič je pomemben na treh področjih: na pedagoško-učiteljskem, uredniško-organizacijskem in na literarno-ustvarjalnem. Je utemeljitelj slovenske moderne pravljice, katero je kot pisec popeljal v sodobni evropski vrh. S svojim delom urednika je utemeljitelj slovenskega mladinskega periodičnega tiska in vsebinske zasnove slovenskega založništva.
Bil je urednik trškega Novega Rodu (1923–1925), Našega Roda (1929–1941), Pionirja in Cicibana (1945–1948), deloval je v raznih kulturnih, družbenih in političnih organizacijah. Bil je ustanovitelj nove založbe Mladinska knjiga in mladinskega lista Kurirček (1961) od leta 1991 poimenovanega kot Kekec.
Njegov sin je bil politik Mitja Ribičič.
Delo
Kraljestvo čebel (1912) je pisateljevo prvo tiskano in mladinsko delo. Nastalo v času, ko se je začela uveljavljati slovenska moderna pravljica. V njej se je skušal znebiti motivov ljudskega izročila in ljudske pravljice ter poskušal uveljaviti otroški svet skozi živalske like. Snov za svoja dela je, kot rečeno, zajemal iz živalskega sveta in iz NOB. Za njegove živalske pravljice (Miškolin) je značilno prikazovanje stvarnega otroškega sveta v živalskih osebah, v katerih se zlahka prepoznajo mladi bralci. Njegova proza je tudi vzgojna (Kokošji rod) in potopisna (Nana, mala opica). V proznih delih s snovjo iz NOB (Rdeča pest) prikazuje otroško doživljanje vojne in sodelovanje v njej. V mladinski dramatiki povezuje pravljično snov z elementi groteske (V kraljestvu palčkov, Kraljica palčkov). Njegovo slovstveno delo, v katerem so vplivi ˝moderne˝, je bilo v prvi vrsti namenjeno mladini; izjema so Razvaline, zbirka vojnih črtic (Trst 1917), in humoreske ter satire. V njegovih mladinskih spisih prevladuje domišljija, opirajoča se na stvarni pogled na svet, naravoslovje in zdravstvo. Vse to vsebujejo satirične podobe živalskega sveta in pravljica. Največ ugleda je prinesla Ribičiču povest za otroke, Miškolin. Njegovo zadnje delo je knjiga spominov: Moja mlada leta.
Izbrana dela Josipa Ribičiča so izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani leta 1976 v sedmih knjigah na 1.298 straneh. Izdal je preko štirideset izvirnih knjig za mladino (črtice, igrice, slikanice, povesti, potopise). Velja pa omeniti še obsežno knjigo spisov otrok o letih (1941-1945), zbranih med otroki iz vse Slovenije, izdano pod naslovom Še pomnite tovariši?. Knjiga je bila odmevna in je izšla kar v dveh delih, in sicer : Otrok med bojem (spisi do deset let starih otrok, prvi del), Uporna srca (spisi mladine, drugi del). Pisatelj je prav tako sodeloval od leta 1946 pa 1967 pri berilih za osnovne in strokovne šole.
Bibliografija
Dramatika
Šest mladinskih iger, 1922 V kraljestvu palčkov, 1923 Kraljica palčkov (drugi del, V kraljestvu palčkov), 1923 Igrice,1927 Palčki, 1937 Pisane lutke, 1938 Ciciban nastopa, 1939 Sv. Miklavž, 1945 Tinče in Binče, 1949 Mucolin in volk, 1952 Palčki, 1953 Cenček in dedek Mraz, 1957
Pravljice
Kokošji rod, 1924 , posodobljena izdaja Kokošji rod, 2022 Zavratne pošasti, 1924 Mihec in Jakec, 1931 Miškolin, 1931 Miklavževa noč, 1932 Čurimurčki, 1936 Nana, mala opica, 1937 Pisane lutke, 1938 Tinkin zajček, 1938 Upornice, 1940
Proza
Kralj Honolulu, 1935 Udarniki, 1945 Črni muc vasuje, 1946 Izgubljeno kosilo, 1946 Trije na pohodu in druge zgodbe, 1954 Rdeča pest, 1955 Usodna igra, 1956 Za zapahi, 1959 Razbita hajka, 1960 Mihčev škrat, 1960 Branko, morje in še kaj, 1960 Drzna trojka, 1962 Moja mlada leta, 1965 Prevarane črne srajce, 1967
Priznanja in nagrade Leta 1955 je dobil Levstikovo nagrado za povest Rdeča pest.
Sklici
Viri Primorski slovenski biografski leksikon . Ur. Martin Jevnikar. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1993-1995. () Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996 Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti , Založba Obzorja Maribor, 1978
Šircelj, Martina:Obrazi: Josip Ribičič v besedi in sliki (1986).Ljubljana: Založba Mladinska knjiga
Glej tudi seznam slovenskih pisateljev seznam slovenskih dramatikov
Zunanje povezave
Lutkovno gledališče Ljubljana Josip Ribičič, Miškolin: radio Slovenija Josip Ribičič, Miškolin, nadaljevanje: radio Slovenija
Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski dramatiki Kategorija:Slovenski uredniki Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Levstikovi nagrajenci Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte *