Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka. Njeno glavno in največje mesto je Pjongjang. Na severu meji na reki Jalu (Amnok) na Kitajsko in v severovzhodnem delu na reki Tumen na Rusijo, na jugu pa meji na Južno Korejo, s katero je do razdelitve po drugi svetovni vojni tvorila Korejski imperij.
V 19. stoletju je vse do japonske okupacije leta 1910 na Korejskem polotoku obstajal Korejski imperij. Ko je Japonska leta 1945 kapitulirala, se je japonska nadvlada končala. Korejski polotok je bil nato razdeljen v dve okupacijski coni, ameriško na jugu in sovjetsko na severu. Pogajanja za ponovno združitev so bila neuspešna in leta 1948 sta bili oblikovani ločeni vladi: socialistična Demokratična ljudska republika Koreja na severu in kapitalistična Republika Koreja na jugu. Vsaka od novonastalih Korej si je lastila celotni polotok, kar je leta 1950 pripeljalo do Korejske vojne. Leta 1953 sta državi sklenili prekinitev ognja, vendar uradne mirovne pogodbe nista nikoli podpisali. Obe državi sta članici Organizacije združenih narodov od leta 1991.
Severna Koreja je enostrankarska država, ki jo vodi Demokratična fronta za ponovno združitev domovine s Delavsko partijo Koreje na čelu. Organizacija vlade in države izhaja iz politične doktrine, imenovane džuče, katere glavno načelo je samozadostnost. To ideologijo je vpeljal prvi severnokorejski predsednik Kim Il-sung, ki je bil po smrti razglašen za večnega predsednika Severne Koreje. Džuče je tudi uradno nadomestil marksizem-leninizem, ko je država leta 1972 sprejela novo ustavo. Ko je leta 1991 razpadla Sovjetska zveza, je Severna Koreja izgubila pomembnega trgovskega partnerja in strateškega zaveznika, kar je skupaj z nizom naravnih katastrof vodilo v severnokorejsko lakoto, ki je med letoma 1994 in 1998 terjala med 240.000 in 1.000.000 smrtnih žrtev. Kim Džong-il je leta 1995 z uvedbo politike songun oziroma vojska na prvem mestu še dodatno utrdil položaj oblasti v državi. Leta 2009 je oblast v celoti odstranila vse omembe komunizma iz ustave in drugih uradnih dokumentov.
Severna Koreja je v očeh javnosti zapisana kot totalitarna stalinistična država z izjemno izpopolnjenim kultom osebnosti družine Kim. Prav tako se že več let zapored uvršča na dno lestvice človekovih pravic. Leta 2011 bila je tudi na zadnjem mestu indeksa demokratičnosti. Severna Koreja je najbolj militaristična država na svetu, skupno ima preko 9 milijonov pripadnikov aktivne vojske, rezervistov in drugih paravojaških enot. Ima 1,2 milijona pripadnikov aktivne vojske, kar jo uvršča na četrto mesto po številčnosti aktivne vojske na svetu - takoj za Kitajsko, ZDA in Indijo. Je država z jedrskim orožjem in aktivnim vesoljskim programom.
Geografija
Severna Koreja se nahaja med zemljepisnima širinama 37° in 43° severno ter dolžinama 124° in 131° vzhodno. Površina države je 120.540 kvadratnih kilometrov. Na severu meji na Kitajsko in Rusijo, na jugu pa na Južno Korejo. Meja med Korejama, dolga 250 kilometrov in široka okoli 4 kilometre, se imenuje Korejsko demilitarizirano območje. Na zahodni obali se nahajata Rumeno morje in Korejski zaliv, na vzhodni pa Japonsko morje. Najvišja točka Severne Koreje je gora Baekdu, ki leži na meji s Kitajsko in je visoka 2744 metrov. Najdaljša reka je Amnok (Jalu), ki je dolga 790 kilometrov. Glavno in največje mesto je Pjongjang, druga velika mesta so še Kaesong na jugu, Sinuidžu na severozahodu, Wonsan in Hamhung na vzhodu ter Čongdžin na severovzhodu.
Površje
Prvi evropski raziskovalci so Korejo opisali kot »morje sredi viharja« zaradi številnih gorskih verig, ki prepredajo polotok. Okrog 80 % Severne Koreje sestavljajo gore in višavja, ki se izmenjujejo z globokimi in ozkimi dolinami. Vse vzpetine na Korejskem polotoku z nadmorsko višino 2000 metrov ali več ležijo v Severni Koreji. Gorska veriga Rangrim, ki teče v smeri sever-jug, je velika ovira za komunikacijo med vzhodnim in zahodnim delom države. Gora Kumgang, ki spada v gorsko verigo Taebaek, je znana po izjemno lepi in neokrnjeni naravi.
Na zahodu je ob obali obsežna ravnina, na vzhodu pa zelo ozka z mnogimi prekinitvami. Velika večina prebivalstva živi na ravninah ali drugih nižinah.Po poročilu Združenih narodov iz leta 2003 gozdovi pokrivajo preko 70 % površine. Za razliko od sosednje Japonske in severne Kitajske so močni potresi v Severni Koreji redkost.
Podnebje Severnokorejsko podnebje je mešanica oceanskega in celinskega podnebja, vendar ima večina države po Köppnovi razvrstitvi vlažno celinsko podnebje. Dolge zime prinesejo zelo nizke temperature in jasno vreme, ki pa se izmenjuje s snežnimi nevihtami, ki so posledica severnih in severozahodnih vetrov, ki pihajo iz Sibirije. Med zimo povprečno sneži okrog 37 dni. Vreme je še posebno ostro in neugodno v goratih predelih na severu.
Poletja so kratka, vroča, vlažna in deževna zaradi južnih in jugovzhodnih monsunov, ki prinašajo vlažen zrak iznad Tihega oceana. Tajfuni prizadenejo polotok približno enkrat na leto. Pomlad in jesen sta prehodni obdobji, ki ju spremljajo srednje temperature in različni vetrovi. V teh obdobjih je vreme najbolj prijetno. Med naravne nevarnosti spadajo suše, ki se pojavijo pozno v pomladi, nato pa ji sledijo močne poplave. Občasno se v zgodnji pomladi lahko pojavijo tudi tajfuni. Upravna delitev Ime Chosŏn'gŭl Upravni sedež Glavno mesto 1 Pjongjang 평양직할시 (Čung-gujok) Posebno mesto 2 Rason 라선특별시 (Rajin-gujok) Province 3 Južni Pjongan 평안남도 Pjongsong 4 Severni Pjongan 평안북도 Sinuidžu 5 Čagang 자강도 Kanggje 6 Južni Hwanghae 황해남도 Haedžu 7 Severni Hwanghae 황해북도 Sariwon 8 Gaengvon 강원도 Wonsan 9 Južni Hamgjong 함경남도 Hamhung 10 Severni Hamgjong 함경북도 Čongdžin 11 Rjanggang 량강도 Hyesan Največja mesta po številu prebivalstva so Pjongjang (3.255.288), Hamhung (768.551), Čongdžin (667.929), Nampho (366.815), Wonsan (363.127), Sinuidžu (359.341), Tančon (345.875), Gaečon (319.554), Gaesong (308.440) in Sariwon (307.764).
Politika
Severna Koreja se ima za džučejevsko (samozadostno) državo, nekateri jo poimenujejo tudi absolutna monarhija oziroma dedno diktatorstvo z močnim kultom osebnosti, ki se vrti okrog Kim Il-sunga (ustanovitelja in edinega predsednika države) in njegovega pokojnega sina Kim Džong-ila. Nekateri zavračajo splošen pogled na državo, ki jo opisuje kot komunistično in trdijo, da je zaradi komunizma oblast upravičena do vodenja države.
Ko je leta 1994 umrl Kim Il-sung, Severna Koreja ni razpisala volitev, temveč ga je razglasila za »večnega predsednika« in mu zgradila mavzolej v centru Pjongjanga.
Čeprav je Kim Il-sung uradno še vedno predsednik Severne Koreje, je bil Kim Džong-il vrhovni voditelj Severne Koreje do svoje smrti decembra 2011. Zakonodajno telo Severne Koreje je vrhovni ljudski zbor, ki ga trenutno vodi Kim Jong-nam.
Struktura vlade je opisana v severnokorejski ustavi, katere zadnja različica iz leta 2009 tudi uradno zavrača kakršno koli povezavo s komunizmom. Vladajoča koalicija Demokratična fronta za ponovno združitev Koreje je sestavljena iz Delavske partije Koreje, Korejske socialno-demokratske stranke in Čondoistične stranke čondu. Stranke imajo zanemarljivo moč, saj je vsa oblast skoncentrirana v rokah voditelja.
Naslednik leta 2011 umrlega Kim Džong-ila je najmlajši izmed njegovih treh sinov, Kim Džong-un.
Politične svobode v državi skorajda ni. Podpornike vlade, ki se z njo ne strinjajo v celoti, pošljejo v posebne oddelke delovnih taborišč, kjer se ukvarjajo z zelo težkimi deli. Če so obravnavani subjekti uspešno rehabilitirani, lahko nadaljujejo z delom na svoji funkciji. Težavne politične disidente in t. i. »nasprotnike ljudstva«, za katere se predpostavlja, da ne morejo biti rehabilitirani, pa zaprejo (lahko tudi z družino ali otroki) v »območja popolnega nadzora«, kjer do smrti opravljajo težka dela. Severna Koreja ima za delovna taborišča specifično rezervirana posebna območja v posameznih provincah. Poskusi pobega ali kršitelji pravil so usmrčeni ali poslani v poseben ločen zapor, ki je del taborišča. Delovna taborišča so rezervirana za politične zapornike, navadni kriminalci pa so zaprti v drugih zaporih. V severnem in severovzhodnem delu Severne Koreje se nahaja šest takih območij.
Mednarodni odnosi Severna Koreja vzdržuje dobre odnose s sosednjo Kitajsko in Rusijo. Po padcu komunizma v vzhodni Evropi leta 1989 in razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je količina pomoči s strani Rusije znatno zmanjšala, podpora Kitajske se pa ni bistveno spremenila. Severna Koreja ima tudi dobre odnose z drugimi komunističnimi režimi, kot so Vietnam, Laos in Kambodža. Na željo Kitajske je Severna Koreja na severno mejo namestila betonski zid in bodečo žico, da bi tako zajezila ilegalne prebege državljanov na Kitajsko. Pred tem je bila meja skorajda nenadzorovana.
Zaradi aktivnega jedrskega programa in strahu pred zlorabo so Rusija, Kitajska, Japonska in ZDA začele s šeststranskimi pogovori, da bi skupaj s Korejama našli miroljubno rešitev tega problema. Pogovori so se odvijali med letoma 2003 in 2007, nato pa so zastali, ko je Severna Koreja odpovedala sodelovanje. levo|sličica|Kim Džong-un in Donald Trump (2019) ZDA in Južna Koreja sta Severno Korejo označili za podpornico terorizma. Severna Koreja je bila obtožena za bombardiranje v Ragoonu leta 1983, ki je ubilo člane južnokorejske vlade in sabotiranje južnokorejskega potniškega letala. Priznala je odgovornost za ugrabitev 13 japonskih državljanov v 70ih in 80ih letih, od teh je bilo le pet vrnjenih na Japonsko. Japonska vlada v uradnih dokumentih navaja, da je bilo ugrabljenih 17 državljanov, vendar je dejansko ta številka mnogo večja in vključuje tudi druge nejaponske državljane. 11. oktobra 2008 je ZDA odstranila Severno Korejo s seznama držav, ki sponzorirajo terorizem.
Leta 2009 so se odnosi med Južno in Severno Korejo poslabšali. Severna Koreja je izvedla drugi jedrski poskus, prekinila sporazume, ki jih je sklenila z Jugom in zagrozila ZDA in Južni Koreji, naj se ne vmešavata v načrtovano izstrelitev satelita. Tehnično sta Severna in Južna Koreja še vedno v vojni, saj nista nikoli podpisali mirovne pogodbe in trenutno delita najbolj utrjeno in oboroženo državno mejo. 27. maja 2009 so severnokorejski mediji razglasili, da prekinitev ognja ni več veljavna zaradi odločitve južnokorejske vlade, da se pridruži varnostni iniciativi proti širjenju jedrskega orožja. Odnosi so se še dodatno poslabšali, ko je domnevno severnokorejski torpedo marca 2010 potopil južnokorejsko vojno ladjo Cheonan, kar je terjalo življenja 46 članov posadke. Južna Koreja je na to odvrnila s prekinitvijo trgovanja s Severom in tako diplomatsko in ekonomsko prizadela Severno Korejo. Severna Koreja je nato prekinila vsakršne stike z Jugom, razveljavila pakt o nenapadanju in prepovedala vstop južnokorejskim delavcem v skupen industrijski obrat, ki ga državi upravljata v Gaesongu na jugu Severne Koreje. Novembra 2010 je Severna Koreja napadla otok Jeonpjeng ter tako še poslabšala že skrhane odnose z Južno Korejo in ostalimi državami.
Večina veleposlaništev za Severno Korejo se nahaja v Pekingu na Kitajskem namesto v Pjongjangu, glavnem mestu Severne Koreje.
V času Jugoslavije sta državi vzdrževali tesne diplomatske stike. Leta 1974 je Kim il-sung obiskal Jugoslavijo, dve leti pozneje pa je Tito obiskal Severno Korejo. Po smrti Tita leta 1980 je severnokorejska pošta izdala tudi spominsko znamko z njegovo podobo.
Družba Socialni položaj posameznika