Južna Koreja, uradno Republika Koreja (, hanja 韓民國, Daehan Minguk), je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji. Glavno mesto je Seul. Južna Koreja na severu meji na Demokratično Ljudsko republiko Korejo (DLRK).
Južna Koreja je članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim OECD in G-20, je pa tudi ustanovna članica APEC in Vzhodnoazijskega Vrha (East Asia Summit). Zaradi visoke gospodarske rasti, razvoja in izvozno usmerjenega gospodarstva predvsem med letoma 1960 in 1990 je pogosto imenovana kot eden od »Azijskih tigrov«. Pogosto ta prehod izražamo z besedno zvezo »Čudež na reki Han«. Trenutno je Koreja še vedno uvrščena visoko na tabeli mednarodne izmenjave, saj je na 11. mestu. Glede na podatke s katerimi razpolagata Svetovna banka in IMF pa je uvrščena glede na kupno moč posameznega prebivalca oziroma BDP na prebivalca na 12. mesto s 31.396 $.
Politični sistem je tako kot v večini ostalih državah razdeljen na 3 veje oblasti, to so izvršna, zakonodajna in sodna oblast. Predsednik Južne Koreje ima najvišjo izvršilno oblast, med drugim pa ima pooblastila, da imenuje visoke državne urednike, tudi predsednika vlade. Od leta 1987 ga prebivalci na demokratičnih volitvah volijo za 5 let. Parlament Koreje je enodomen, poslanci pa so izvoljeni za 4 leta v kombinaciji voljenja v posameznih volilnih okrajih in s proporcionalnim sistemom. Sodna oblast je ločena od ostalih dveh, njen najvišji organ pa je Vrhovno sodišče Južne Koreje. Obstaja tudi Ustavno sodišče, katere namen pa je varovanje ustave in skrb za zagotavljanje osnovnih pravic državljanom.
Kot sestavni del demokratičnih volitev, ima tudi Južna Koreja večstrankarski sistem. Največji del političnega prostora predstavljajo desne nacionalistične stranke in leve demokratične stranke.
Korejski polotok je bil naseljen že v zgodnjem paleolitiku. Prvo kraljestvo Gojoson je omenjeno v kitajskih zapisih in sicer že v 7. stoletju pr. n. št. Sledila je združitev v Tri kraljestva Koreje in kasneje v Združeno Silo in Balhae v poznem 7. stoletju. Koreji sta vladali tudi dinastija Gorjo (918–1392) in dinastija Čoson (1392–1897). Nasledilo ju pa ju je Korejsko cesarstvo (1897–1910).
Zatem je sledilo obdobje, ko je Japonska priključila Korejo v Japonsko cesarstvo. Japonska nadoblast se je končala s kapitulacijo Japonske v 2. svetovni vojni po kateri je Koreja končala razdeljena v 2 coni; Sovjetska civilna cona na severu in Ameriška vojaška vlada v Koreji na jugu. Po padcu pogajanj o združitvi Koreje sta nastali dve državi; avgusta 1948 Republika Koreja in naslednji mesec še Demokratična Ljudska republika Koreja.
Leta 1950 je operacija Pokpoong ( Pugpong Džagdžon) zanetila Korejsko vojno. V njej so sodelovali Združene Države Amerike in Združeni narodi, obe sta podpirali Republiko Korejo. Medtem pa je sever podpirala Sovjetska zveza, vključno z intervencijo Kitajske. Leta 1953 se je vojna končala, državi pa sta podpisali Korejski dogovor o premirju. V Južni Koreji je nato sledilo obdobje visokega gospodarskega razvoja, uvedba planskega gospodarstva, visoke industrializacije in uvedbo izvozno usmerjene industrializacije. Danes je Južna Koreja visoko razvita država z dolgo življenjsko dobo prebivalstva, najhitrejšim internetom na svetu in uspešnim trženjem v svetu s popularno kulturo znano kot K-pop ali Korejski pop.
Etimologija oziroma izvor imena Republika Koreja trdi, da je edini sistem na Korejskem polotoku, ki je upravičen do uporabe imena Koreja, ki izhaja iz imena za Tri kraljestva Koreje. Medtem pa je z imenom Demokratična Ljudska republika Koreja mišljena Severna Koreja. Obe državi pa trdita, da sta edini zakoniti sistem na Korejskem polotoku.
Ime Koreja je izpeljanka iz imena Gorjeo. To je bilo prvotno uporabljeno s strani antičnega kraljestva Kogurjo, ki so jo za čas 5. stoletja šteli kot velesilo Vzhodne Azije. Kraljestvo Korjo iz 10. stoletja je nasledilo Kogurjo in tako podedovalo njegovo ime, katerega so arabski in perzijski trgovci izgovarjali kot Koreja. Ime koreja se na portugalskih zemljevidih iz leta 1568, ki jih je sestavil João vaz Dourado, pojavlja kot Conrai. Na zemljevidih Teixeire Albernaza iz leta 1630 pa se že pojavlja kot Koreja (Corea).
Kraljestvo Korjo so zahodne civilizacije spoznale prvič, ko je leta 1511 Alfonso de Albuquerque osvojil Melako in opisal ljudstva, ki so trgovala s tem delom sveta in bila poznana Portugalcem pod imenom Gores. Kljub soobstoju izgovarjav imen Corea in Koreja, nekateri Korejci menijo, da je Japonska v 19. stoletju v času okupacije Koreje namerno poenotila korejsko pisavo, da bi bila na prvem mestu po abecedi pred Korejo.
Geografija
Južna Koreja je gorata država na jugu Korejskega polotoka in ima kar nekaj velikih rek kot so na primer: Han, Nakdong in Geum.
Večje nižine se pojavljajo na zahodu, medtem ko je vzhodni del izjemno razčlenjen, gorat z le nekaj majhnimi nižinami. Na jugu polotoka, nekoliko vzhodno od mesta Pusan leži otok Cušima, med kopnim in otokom pa izjemno pomemben Korejski preliv, tudi Cušimski preliv. Najvišja gora na otoku Čedžu se imenuje Hallasan. Večina površja sicer izhaja iz predkambrija, ampak v Južni Koreji lahko najdemo tudi vulkanske otoke kot sta otok Čedžu in otok Ulleung.
Topografija Polovica Korejskega polotoka je sestavljenega iz metamorfnih kamnin iz predkambrija. Razširjene so v več masivih, najpomembnejši so: Hambuk, Gyeonggi in Sobaek. Razvijati so se začeli pred več kot 600 milijoni let in kažejo, da je Korejski polotok, čeprav bi bil takrat videti povsem drugače, obstajal že v obdobju paleozoika in pred njim. Kotlino med masivoma Hambuk in Pjongbuk je v paleozoiku prekrilo morje, ki je za sabo pustilo plast sedimentnih kamnin. Razvilo se je precej sedimentnih bazenov najpomembnejši v provinci Pjongan kjer so najpomembnejši rudniki premoga.
Gorovje Tebek, ki se razprostira na vzhodnem delu polotoka, tvori padavinsko ločnico v državi. Iz gorovja se odcepi še več manjših gorskih verig v smeri severovzhod - jugozahod.
Nižine se predvsem pojavljajo tam kjer tečejo velike že prej omenjene reke, specifično v njihovih spodnjih tokovih. To je prostor kjer se organizirajo velika mestna središča in riževa polja. Na zahodu kjer Južna Koreja meji na Rumeno morje se dogaja eno najbolj izrazitih plimovanj na svetu na katerega vpliva tudi razčlenjena obala polotoka. Na merski točki v mestu Inčon blizu Seula je zabeležena kar 9 metrska razlika v času plimovanja morja.
Podnebje Južna Koreja ima relativno hladne in suhe zime, ter vroča in vlažna poletja. Ker je blizu celinski Aziji to zelo vpliva na podnebje na polotoku. Ta lega povzroča vzhodnoazijske monsune (sezonske vetrove). Poletni monsunski sistem v Aziji ( Čangma) se v Južni Koreji začne v poznem juniju, nato se počasi začne premikati proti severu. Ta dež ali monsun prinese s sabo ogromne količine dežja in močne poplave, ki vodijo v velike naravne katastrofe. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa avgust, medtem ko je največ vlage v ozračju že julija. Marca in aprila, ko se uradno že začne pomlad je polotok pod močnim vplivom t.i. azijskega prahu ( Hwangsa). Ta prah prinese močan veter, ki na poti ustvarja prašne nevihte in nastane v puščavi Gobi na skrajnem zahodu Kitajske, Kazahstana in Mongolije. Gre za izjemno močne prašne nevihte, ki lahko kdaj dosežejo tudi Združene države Amerike.
Politika Južne Koreje Yoon Suk-yeolPredsednik (suspendiran)Han Duck-sooPredsednik vlade (suspendiran)
Trenutni predsednik Južne Koreje je Yoon Suk-yeol, ki je 13. predsednik po vrsti od nastanka Republike Koreje v letu 1948. Prvi, ki je nastopil mandat pa je bil Syngman Rhee. Ustava Južne Koreje je bila prav tako ratificirana in sprejeta v letu 1948, na ta dan se tudi praznuje državni praznik povezan s sprejetjem ustave. Ta ustava vsebuje podobne člene kot vse druge ustave po svetu in se dotika gospodarske politike (kjer določa liberalno demokracijo kot temeljni način upravljanja države in zavezuje starše, da obvezno vpišejo otroke v šole in se zavzemajo za obrambo države in plačevanje davkov.
Predsednik Južne Koreje predstavlja izvršno oblast in mora po ustavi biti izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah s strani svobodnega ljudstva. Njegov mandat traja 5 let in ne more biti izvoljen ponovno.
Državni zbor Južne Koreje je enodomni zakonodajni organ, ki ga sestavlja 253 poslancev izvoljenih v volilnih enotah in 47 poslancev izvoljenih po proporcionalnem sistemu.
Sodno oblast predstavljajo vrhovno sodišče, pritožbena sodišča, okrožna sodišča, družinska sodišča, upravna sodišča in druga. Vrhovni sodnik je imenovan s strani predsednika in soglasjem Državnega zbora. Njegov mandat traja 6 let.
Lokalna uprava in administracija
Z zakonom o lokalni upravi je Južna Koreja sprejela celovit sistem delitve na nižjo in višjo raven enot. Višjo raven predstavlja 17 enot (posebno mesto Seul, šest metropol, osem provinc in posebna samoupravna provinca Čedžu). Nižjo raven pa predstavlja 226 enot: 75 mest ( Si), 82 okrajev ( Gun) in 69 okrožij ( Gu).
Zgodovina Neolitik Čulmun V času neolitika na Korejskem polotoku poznamo dve pomembni kulturi Čulmun in Mumun, ki ju prepoznamo predvsem po keramiki. Kultura Čulmun ali Džulmun traja od okoli leta 8000 pr. n. št. do leta 1500 pr. n. št. Veliko najdišč priča o tem, da je bila to ena izmed prvih regij vključno z Kitajsko in Japonsko kjer so izdelovali keramično posodo in med prvimi kultivirali proso. Kultura je bila razširjena predvsem na jugu polotoka, medtem ko je na sever segala le v nekaterih pasovih. Najpomembnejše za prehranjevanje je bil lov in nabiralništvo, medtem ko je zaradi dolge obale na življenje odločno vplival ribolov. To relativno dolgo obdobje je izpodrinila nova kultura Mumun, ki je v marsičem drugačna od kulture Čulmun (gojenje prosa in kompleksnejša keramika).
Mumun
Obdobje Mumun delno sovpada z obdobjem Jajoi na Japonskem. Verjame se, da so bili ljudje, ki so prišli na Japonsko dejansko iz juga Korejskega polotoka. Pri obeh kulturah lahko govorimo o pojavu drugačnih tehnikah gojenja riža (tj. mokra riževa polja) in o kompleksnejši keramiki. Daleč največ dolmenov je bilo najdenih v Koreji kjer je bil to nov način pokopa elit. Sedež poglavarja kulture naj bi bil na pomembnem najdišču Songuk-ri. Domneva se, da se je povečalo vojskovanje v poznem obdobju kulture Mumun, ko so v naselbinah vidna močna obzidja.
Antična Koreja Dinastija Gojoson
Glede na korejsko mitologijo o ustanovitvi se zgodovina Koreje začne z ustanovitvijo Čosona (znanega tudi kot Gojoson ali Stari Čoson, da se loči od dinastije iz 14. stoletja) leta 2333 pr. n. št. s strani legendarnega Danguna.