Hongkong (, ), uradno Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske in jo sestavljajo otok Hongkong, Kowloon in Nova ozemlja. S 7,5 milijona prebivalcev na 1114 kvadratnih kilometrih velikem ozemlju je Hongkong četrta najgosteje poseljena regija na svetu.
Hongkong je bil ustanovljen kot kolonija Britanskega imperija, potem ko je dinastija Čing v letih 1841–1842 zaradi poraza v prvi opijski vojni odstopila otok Hongkong. Kolonija se je leta 1860 razširila na polotok Kowloon in se še dodatno razširila, ko je Združeno kraljestvo leta 1898 pridobilo 99-letni najem Nova ozemlja. Hongkong je med drugo svetovno vojno od leta 1941 do 1945 okupirala Japonska. Ozemlje je bilo leta 1997 predano iz Združenega kraljestva Kitajski. Hongkong ima ločen upravni in gospodarski sistem od celinske Kitajske po načelu ena država, dva sistema. Kot posebno upravno območje ima Hongkong lastno vlado in ekonomski sistem, ki sta ločena od kitajskega. Article 3 Zaradi dolgotrajnega britanskega vliva in drugačnih vrednot se ima večina prebivalcev ozemlja za Hongkonžane in ne za Kitajce.
Hongkong, prvotno redko poseljeno območje kmetijskih in ribiških vasi, je danes eno najpomembnejših finančnih središč in trgovskih pristanišč na svetu.. Hongkong je tretje največje svetovno finančno središče za New Yorkom in Londonom, deveti največji izvoznik in osmi največji uvoznik. Njegova valuta, hongkonški dolar, je deveta najbolj trgovana valuta na svetu. Hongkong, kjer živi drugo največje število milijarderjev med vsemi mesti na svetu, ima drugo največje število ultra premožnih posameznikov. Mesto ima enega najvišjih dohodkov na prebivalca na svetu, medtem ko med prebivalstvom še vedno obstaja huda neenakost dohodkov. Hongkong je mesto z največ nebotičniki na svetu, čeprav so njegova stanovanja stalno zelo povpraševana.
Hongkong je visoko razvito ozemlje z indeksom človekovega razvoja (HDI) 0,955, kar ga uvršča na osmo mesto na svetu in je trenutno edino mesto v Aziji, ki je med prvimi desetimi. Mesto ima najvišjo pričakovano življenjsko dobo na svetu in več kot 90-odstotno uporabo javnega prevoza.
Hongkong se uvršča med alfa+ svetovna mesta, kar pomeni, da njegov vpliv seže po vsem svetu. Je eno najpomembnejših svetovnih finančnih središč, ki ima najvišjo oceno indeksa finančnega razvoja in se je v letu 2017 dosledno uvrščal med najbolj konkurenčna in najbolj gospodarska območja na svetu. V mestu je največ nebotičnikov na svetu, večina se jih nahaja v okolici pristanišča Victoria. Redno se uvršča visoko tudi po indeksu človekovega razvoja in prebivalci imajo eno najdaljših pričakovanih življenjskih dob na svetu. Več kot 90 odstotkov prebivalstva uporablja javni prevoz.. Zaradi onesnaževanja s sosednje Kitajske je zrak pogosto onesnažen s prašnimi delci..
Etimologija Ime ozemlja, na katerem je danes Hongkong, se je prvič pojavilo leta 1780. pod imenom He-Ong-Kong, nanašalo se je na majhen prehod med otokom Aberdeen in južno obalo otoka Hongkong. Na otoku Aberdeen so se prvič pojavili stiki med britanskimi mornarji in lokalnimi ribiči.. Čeprav izvor današnjega imena ni znan velja prepričanje, da ime izhaja iz kantonske izgovorjave hēung góng. Ime se prevede kot 'dišeče pristanišče' ali kot 'kadilno pristanišče'.. Beseda dišeče se lahko nanaša tudi na okus sladke vode, ki se izliva iz bližnje Biserne reke ali vonj iz tovarn kadila, ki so se včasih nahajale na obalah Kowloona. Kadilo namenjeno izvozu je bilo pred razvojem pristanišča Victoria shranjeno na otoku Aberdeen. Drugi kolonialni guverner, Sir John Davis je predstavil alternativno razlago. Po njegovem je ime izhajalo iz Hoong-keang (rdeči hudournik), kar pomeni barvo zemlje nad katero je tekel slap na otoku..
Poenostavljeno ime Hong Kong se je pogosto uporabljalo do leta 1810,. ime je bilo zapisano tudi z eno besedo Hongkong. Uporabljalo se je do leta 1926 ko je vlada uradno sprejela ime sestavljeno iz dveh besed., No. 479. Kljub temu nekatere korporacije ustanovljene v kolonialni dobi še vedno uporabljajo eno ime vključno z Hongkong Land, Hongkong Electric, Hongkong and Shanghai Hotels ter Hongkong and Shanghai Banking Corporation (HSBC)...
Zgodovina sličica|desno|Kolonialna zastava Hongkonga med letoma 1959 in 1997 Prazgodovina in imperialna Kitajska Ozemlje so ljudje naseljevali že v obdobju neolitika pred približno 6000 leti.. Prvi naseljenci so bila priobalna ljudstva ki so se preselila iz notranjosti in s seboj prinesla znanje o gojenju riža.. Dinastija Čin je območje Hongkonga kitajski priključila leta 214 pr. n. št. po tem, ko je zasedla staroselski Baijue.. Po propadu dinastije Čin. je območje prešlo pod kraljestvo Nanjue (predhodnica Vietnama).. Pod kitajsko je ponovno prišlo v času dinastije Han. Med mongolskimi osvajanji je bil dvor dinastije Song začasno v zdajšnjem Kowloonu, vse do končnega poraza v bitki pri Jamenu leta 1279.. Do konca dinastije Juan se je v regiji naselilo sedem večjih družin, ki so imele v lasti večino zemlje. V času dinastije Ming se je v Kowloon prišlo veliko priseljencev..
Prvi evropski raziskovalec, ki je prišel na to področje je bil portugalski raziskovalec Jorge Álvares, leta 1513... Portugalski trgovci so v vodah Hongkonga ustanovili trgovsko postojanko, imenovano Tamão, preko katere so redno trgovali s Kitajsko. Čeprav so bili po vojaških spopadih v dvajsetih letih 16. stoletja izgnani, so se do leta 1549 trgovski odnosi ponovno vzpostavili.. V ta namen je Portugalska leta 1557 v trajen najem dobila Macao..
Po prehodu iz dinastije Ming na Čing se je Kitajska zaprla, s politiko haijan pa je bila prepovedana vsa pomorska trgovina. To politiko je odpravil cesar Kangši leta 1684. Oblasti so leta 1757 ustanovile sistem kantona s čimer so poostrile nadzor nad trgovino in neruskimi ladjami, ki so pristajale v kitajskih pristaniščih. Čeprav je bilo evropsko povpraševanje po kitajskih izdelkih kot so čaj, svila, porcelan veliko je bilo kitajsko zanimanje za evropsko blago nepomembno. Da bi zmanjšali trgovinsko neravnovesje so Britanci na Kitajsko prodajali velike količine indijskega opija, ki je bil na kitajskem prepovedan. Soočeni s krizo zaradi drog so Čingovi uradniki izvajali vedno bolj agresivne ukrepe za zaustavitev trgovine z opijem. Cesar Daočuanč je zavrnil predlog za legalizacijo in obdavčitev opija, carski komisar Lin Zešu pa je leta 1839 ukazal izkoreninjenje trgovine z opijem. Komisar je uničil zaloge opija in ustavil vso zunanjo trgovino kar je sprožilo britanski vojaški odziv in prvo opijsko vojno.. Kitajska vojska je v spopadu doživela hud poraz zato je v zameno za mir kitajski cesar Britancem predala otok Hongkong, dogovor je bil formalno potrjen z pogodbo v Nankingu leta 1842. sličica|desno|Pristanišče Victoria z otokom Hong Kong v ozadju, 1860
Britanska kolonija Upravna infrastruktura je bila zgrajena do začetka leta 1842 vendar pa upravi zaradi piratstva, bolezni in sovražne Čingove politike nikakor ni uspelo privabiti trgovcev. Pogoji so se izboljšali ko so med taipingovim uporom na otok pribežali številni premožni Kitajci. Napetosti zaradi opija so se med Britanci in Čingi stopnjevale do druge opijske vojne v kateri so bili Kitajci ponovno poraženi. V zameno za mir so po sporazumu iz Pekinga Britancem morali odstopiti polotok Kowloon in otok Stonecutter. Po vojni je gospodarstvo začelo le počasi rasti, naglo rast pa je doživelo v 1850-ih, ko so v mesto prišli številni novi investitorji s čimer je Hongkong iz majhnega kolonialnega ozemlja postal močna trgovska postojanka..
Kolonija se je ponovno razširila leta 1898 ko je Velika Britanija v 99 letni najem dobila ozemlje New Territories (Nova ozemlja). Leta 1911 je bila ustanovljena Univerza v Hongkongu,. leta 1924 pa je v koloniji začelo obratovati letališče Kai Tak. Koloniji se je v letih 1925 do 1926 uspelo izogniti gospodarski krizi zaradi kantonske stavke... Na začetku druge kitajsko-japonske vojne je leta 1937 je guverner Geoffry Northcote Hongkong razglasil za nevtralno območje s katerim je ohranil status svobodnega pristanišča.. Kolonialna vlada se je leta 1940 pripravljala na japonski napad zato je evakuirala vse britanske ženske in otroke.. Japonci so Hongkong napadli zjutraj 8. decembra 1941 istočasno kot Pearl Harbor na Havajih.. Kolonija je pod japonsko zasedbo ostala štiri leta dokler 30. avgusta 1945 nazor nad njo niso ponovno prevzeli Britanci.. sličica|desno|Hongkong v 1850-ih
Po vojni je prebivalstvo v koloniji hitro rastlo saj se je vanjo zateklo veliko Kitajcev, ki so bežali pred kitajsko državljansko vojno. Večje število beguncev je prišlo leta 1949, ko je nadzor nad celinsko Kitajsko prevzela komunistična partija.. V dobi industrializacije v petdesetih letih 20. stoletja je Hongkong postal prvi izmed štirih tigrov azijskega gospodarskega razvoja.. Zaradi naglega naraščanja prebivalstva je vlada začela z reformami za izboljšave javnih storitev in infrastrukture.. Ustanovljen je bil program za javna stanovanja, protikorupcijska komisija in mestna železnica. Čeprav je konkurenčnost ozemlja na področju proizvodnje z leti upadala zaradi vedno večjih stroškov se je gospodarstvo zelo hitro preoblikovalo iz proizvodnega v gospodarstvo, ki temelji na storitvah. Do začetka 90 letih dvajsetega stoletja se je Hongkong uveljavil na področju ladjarstva in finančnih storitev..
Kitajska posebna upravna regija Zaradi bližanja izteka 99 letne najemne pogodbe za ozemlje New Territories je bila prihodnost kolonije negotova. Diplomatska pogajanja, ki so se začela leta 1979 med kitajskim predsednikom Dengom Šjaopingom in britansko vlado so se končala leta 1984 s skupno britansko-kitajsko deklaracijo, v kateri je Velika Britanija pristala na prenos Hongkonga na Kitajsko, v zameno pa naj bi Kitajska Hongkongu jamčila za obstoječi gospodarski in politični sistem še 50 let po prenosu – ureditev je znana po frazi »ena država, dva sistema«... Sporazum je sprožil val množičnega izseljevanja, saj so se prebivalci bali zmanjšanja pravic, zmanjšanje kakovosti življenja in manj pravne države.. Na vrhuncu izseljevanja med letoma 1987 in 1996 je Hongkong zapustilo preko pol milijona ljudi.. Hongkong je bil prenesen na Kitajsko 1. julija 1997 po 156 letih britanske vladavine.
Kmalu po prenosu je ozemlje prizadelo več kriz. Vlada je bila med azijsko krizo leta 1997 prisiljena uporabiti devizne rezerve za vzdrževanje valutnega pribitka hongkonškega dolarja. Temu je sledila ptičja gripa H5N1 leta 2003 pa epidemija SARS ki je povzročila najhujši padec gospodarstva..
Po prenosu suverenosti na Kitajsko so se politične razprave osredotočile na demokratični razvoj in spoštovanje načela ena država dva sistema. Po razveljavitvi demokratičnih reform zakonodajnega sveta iz časa kolonialne dobe je regionalna vlada neuspešno poskušala sprejeti nacionalno varnostno zakonodajo v skladu s 23. členom temeljnega zakona... Sprememba volilnega sistema je leta 2014 sprožila val protestov ki so postali znani kot revolucija dežnikov.. Razhajanja v volilnem imeniku in izločanje izvoljenih kandidatov v zakonodajni svet na volitvah leta 2016... ter uveljavljanje kitajskega nacionalnega prava na železniški postaji West Kowloon v samem centru Hongkonga je še dodatno povečalo skrbi nad avtonomijo regije.. Junija 2019 so znova izbruhnili protesti kot odgovor na predlog spremembe zakonodaje, po kateri bi lahko ubežnike izročali Kitajski. Protesti so se nadaljevali v avgustu in postali največje protestno gibanje v kitajski zgodovini, saj se je na protestih zbralo več kot 1,5 milijona prebivalcev Hongkonga..
Politika in uprava sličica|desno|Zakonodajni svet Hongkonga