Recenjak je razloženo naselje samotnih kmetij in manjših skupin hiš na severnih obronkih Pohorja v Občini Lovrenc na Pohorju, zahodno od Lovrenca na Pohorju. Leži v Lovrenško-Ribniškem podolju, med Povhovim potokom na zahodu in Radoljno na vzhodu, razteza pa se na nadmorski višini med 380 in 910 metri. Najvišja kmetija v kraju je Kasjak, ki leži približno na 910 m nadmorske višine.
Pokrajina je izrazito gozdnata, prevladujejo iglasti gozdovi, med njimi pa se razprostirajo travniki, senožeti in majhne kmetije s celovitimi zemljišči. Ob gozdnih poteh in jasah stojijo raztresene domačije, ki ohranjajo značilno podobo pohorskega poselitvenega vzorca. Na prisojnih legah proti severu so kmetije bliže skupaj, proti južnim, višje ležečim predelom pa so razporejene bolj posamično.
Večina prebivalcev je zaposlena v Lovrencu na Pohorju, deloma tudi v Rušah in Mariboru. Prebivalci se tradicionalno ukvarjajo z gozdarstvom, kmetijstvom in živinorejo, nekateri pa tudi s prodajo lesa, gozdnih sadežev in kmečkim turizmom. V preteklosti je bilo območje bogato z žagami, ki so obratovale ob Radoljnem potoku, danes pa so vse opuščene.
Na območju med Radoljno in Plesičem se nahaja kraj, ki ga domačini imenujejo Hudi kot, saj potok tu pogosto nenadno naraste in poplavlja okoliške gozdove.
V okolici Recenjaka se nahaja več naravnih znamenitosti, med drugim razgledna točka Vretenk in območje pri Planinki (1529 m), ki ponuja širok pogled proti Dravski dolini. V kraju so registrirane številne stare tise, ki predstavljajo del naravne dediščine. Med njimi izstopata tisi pri hiši št. 3 z obsegom 210 in 220 cm, ter lipa pri hiši št. 10, ki s 615 cm obsega debla velja za enega najdebelejših dreves v okolici.
Zgodovina Naselje Recenjak se je razvilo iz starejših samotnih kmetij na pobočjih nad Lovrencem, kjer je gozd že v srednjem veku nudil pogoje za življenje in delo domačinov. Zaradi oddaljenosti od trških središč in razgibanega terena je kraj dolgo ohranil kmečki značaj.
Območje je bilo tesno povezano s pohorskim steklarstvom – tod je nekoč potekala cesta Glazarica, po kateri so vozili pohorsko steklo iz Josipdola proti dolini. Ta pot je imela pomembno vlogo pri oskrbi naselij in razvoju trgovske dejavnosti.
Na vzhodnem vznožju, ob Radoljnem potoku, je še danes viden opuščen kamnolom sivkastega tonalita, ki je bil nekoč pomemben vir gradbenega kamna. Gozdovi v okolici so v preteklosti zagotavljali delo številnim žagarjem in oglarjem.
V 20. stoletju se je del prebivalcev začel zaposlovati v industriji in gozdarskih obratih v Lovrencu, hkrati pa so se ohranile manjše tradicionalne kmetije, ki danes predstavljajo pomemben del kulturne krajine Pohorja.
Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Recenjaka 1869-2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev357372375173337288343363354312312254193186180170187
Lovrenška jezera Na južnem delu Recenjaka se območje dvigne v uravnavo planoto, kjer se razprostira znano šotno barje Lovrenških jezer. Gre za eno najpomembnejših naravnih znamenitosti Pohorja, sestavljeno iz več kot dvajsetih manjših jezerc, ki so razporejena po barju na nadmorski višini okoli 1520 metrov.
Najbolj znano med njimi je Ledvičasto jezero, ob katerem živi ljudska pripoved o povodnem možu Jezerniku, varuhu jezer in njihove skrivnostne tišine. Območje je znano po redkem zaščitenem rastlinstvu, med katerim prevladujejo mahovi, šotni mahovi, borovnice in ruševje.
Sklici in opombe
Viri in literatura
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Lovrenc na Pohorju