Grad Gradac stoji na tromeji občin Črnomelj, Semič in Metlika ob okljuku reke Lahinje v središču vasi Gradac. Gradaški grad je zgodovinsko pomemben, skoraj v celoti ohranjen in zato tudi na spletni strani občine Metlika omenjen kot turistična točka oziroma kulturno-zgodovinski spomenik http://www.metlika-turizem.si/Si/content.asp?sif_co=22http://www.uradni-list.si/1/content?id=21745.
Dostop do gradu thumb|left|250px|Pogled na grad Viden je z mostu čez reko Lahinjo na glavni cesti Metlika-Črnomelj. Pot, ki pelje do gradu, se z glavne ceste odcepi pri trgovini. Do gradu se pride čez lesen mostiček preko obrambnega jarka.
Grajske zgradbe Grad se sestoji iz stavb »visoki grad« in gospodarske stavbe iz 19. stoletja, »nizki grad«, nekdanje šole, hleva in grajskega parka z vrtom in grobnico bivšega lastnika Ivana Gusiča. Ostanki pogorelega hleva so še vidni na dvorišču gradu. Nekoč je tudi mali leseni mostiček povezoval grajske njive in železarno z gradom.
Grajski park Grad je imel čudovit park z urejenim drevoredom in vrtom. Na žalost je drevored smrek in platan posekan po osamosvojitvi Slovenije, le korenine še spominjajo nanj. Vseeno pa strokovnjaki uvrščajo grajski park med najbolj zanimive in lepe parke Slovenije Park gradu Gradac najbolj buri domišljijo, I.Vidmar, Dolenjski list, 11.9.2009. Grajski park spada v vrtno arhitekturno dediščino in je zato posebej omenjen v regionalnem razvojnem programu jugovzhodne Slovenije 2007-2013. Park je bil zasnovan v 17. stoletju, ko je bila lastnik gradu rodbina Gusič http://hr.wikipedia.org/wiki/Gusi%C4%87i, čeprav natančnih podatkov ni. Park, njegovo zgodovino, današnje stanje ter možnosti za prihodnost je podrobno opisal Mitja Simič Mitja Simič, Grajski park Gradac, Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, oktober 1998, str. 488Po zgodovinskih parkih in vrtovih Slovenije, Mitja Simič, Založba Buča 2009.
Zgodovina thumb|left|250px|Grad na Valvasorjevem bakrorezu Grad Gradac je prvič omenjen v 13. stoletju kot »Graecz«, verjetno po imenu lastnika Herbort von Graecz. Kasnejši lastniki so bili Jurij Lell, grofi Thurn-Valsassina, Purgstallovi in za njimi v obdobju od leta 1661 do 1846 (185 let) baroni Gusiči. Grad je bil v svoji zgodovini večkrat prezidan. V začetku je bil verjetno utrdba proti Turkom z obrambnim jarkom. Leta 1640 je bil od potresa napol porušen.Zapis o slovenskem urbarju gospostva Gradac v Beli krajini iz let 1625-1629 v članku"Iz zgodovine uradovalne slovenščine 17. stoletja", ARHIVI XXIII (2000), št.2 str. 144
thumb|250px|Nekoč najdebelejše drevo v parku V Valvasorjevi knjigi je grad omenjen kot »Gradez« (Gradec). In tako, pravzaprav z značilnim polglasnim –e, vaščani še danes izgovarjajo ime svojega kraja. Po vsej verjetnosti je prav dolgoletni vpliv hrvaških baronov Gusičev pripomogel k temu, da se je končnica –ec, ki je sicer tako značilna in pogosta pri poimenovanju slovenskih krajev (nekajkrat tudi z Gradec), postopoma spremenila v končnico –ac, ki je prav tako značilna in pogosta pri poimenovanju krajev na drugi strani Kolpe oziroma domala na celotnem območju bivše skupne države s kar pogostimi primeri poimenovanj tudi kot Gradac.
thumb|right|250px|Grad na predvojni razglednici Odtlej so se zvrstili še vitez Friedau, rodbina Ottenfels-Gschwind in nazadnje veletrgovec Šutej iz Zagreba. Leta 1999 je grad postal last države.Lastniki gradu so podrobno opisani v knjigi Majde Smole Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Država založba Slovenija, Ljubljana, 1982, S. 167 f., ali pa v knjigi Mitje Simiča. Zelo berljivo je opisana zgodovina tudi v seminarski nalogi Braneta Jurejevčiča Naravna in kulturna dediščina vasi Gradac v občini Metlika, Seminarska naloga, Brane Jurejevčič, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem, Maribor, oktober 2006.
Urbar v slovenskem jeziku
Žal izginuli pisani priročni urbar belokranjskega gospostva Gradac poznamo kot edini v slovenščini napisan primer urbarja. Zato je takorekoč izjemen in edini primer kontinuirano vodenega registra podložniških obveznosti v slovenskem jeziku. Po navadi so bili urbarji napisani v latinščini ali pa na slovenskem ozemlju v nemščini.Boris Golec, Zapis o slovenskem urbarju gospostva Gradac v Beli krajini iz let 1625-1629, ARHIVI XXIII (2000), št. 2, stran 144
Obnova gradu Čeprav je v zadnjih letih postopoma raslo zanimanje za obnovo gradu, se ni skoraj nič spremenilo, razen tega, da je občina, ki je bila takrat še lastinik gradu, pred nekaj leti prekrila streho visokega gradu.http://www.dol-list.si/si/?clanek=3126&stevilka=2710 V osemdesetih letih so bili sicer zainteresirani italijani in po osamosvojitvi Slovenije irci, vendar se nazadnje niso odločili za investicije Grad Gradac je zanimiv za tujce, Delo, Ljubljana, 29. december 2005Država obljublja ureditev gradu, Delo, Ljubljana, 5. oktober 2006. Po podatkih časopisa Delo naj bi ponujali irski interesenti do 8 miljonov nemški mark (približno 4 miljonov evrov)."Občina ne bo kupila gradu", Delo, 7.1.2011
Javna diskusija o prihodnosti gradu je ponovno zaživela leta 2006, ko je bil v pripravi tudi regionalni razvojni program, oziroma je potekala predvolilna kampanja za lokalne volitve Grad v Gradcu propada, Dolenjski list, Novo mesto, 03. avgust 2006Pozabljena Bela krajina, Delo, Ljubljana, 18. september 2006Bela krajina ima veliko priložnosti, Dolenjski list, Novo mesta, 21. september 2006''http://www.radiokrka.com/default.cfm?Jezik=Si&Kat=020201&Bes=37467&M=9&Y=2006.
Od takrat naprej poteka le iniciativa vaščanov za obnovo gradu Obisk vlade, Belokranjec, Gradac, julij 2007, št. 7/X, s. 3.Državi ni vseeno, kaj bo z gradaškim gradom, Dolenjski list, Novo mesto, 26. julij 2007, št. 30 (3021), leto LVIII, s.1.Zapisnik seje z Ministrstvo za kulturo in Občino Metliko v Kulturnem domu Gradac, 23. september 2007, KS Gradac.
Grad naj bi postal jedro belokranjskega turizma. V njem načrtujejo ureditev hotela in možnosti za aktiven dopust, na primer jahanje, tenis, golf, čolnarjenje itd.Država naj bi začela obnavljati grad Gradac, Delo, Ljubljana, 10. oktober 2007.
Od septembra 2007 po naročilu Ministrstva za kulturo v gradu potekajo raziskave, ki so odkrile poslikane stene z baročno in klasicistično poslikavo v vseh prostorih. Stavbe so v razmeroma dobrem stanju, z izjemo nekaj stropov v tretjem nadstropju »visokega gradu« Raziskave v gradu Gradac, Belokranjec, 10/X, stran 9http://www.gradovi.net/.
V začetku leta 2008 naj bi se začelo projektiranje obnove gradu, kot je napovedala metliška županja Renata Brunskole po pogovorih z Ministrstvom za kulturo Obljubljeni projekti obnove gradu Gradac, Delo, Ljubljana, 31. januar 2008.
Na sestanku marca 2008 v Gradcu pa je predstavnik Ministrstva za kulturo gospod dr. Damjan Prelovšek obvestil javnost o odložitvi projekta obnove gradu. Kot razlog je navedel, da se mora najprej najti investitorja za obnovo gradu in da se v nasprotnem primeru ne more črpati sredstva Evropske uniije http://www.dol-list.si/2008/03/26/2125/novice/obcine/O_gradu_vodovodu_in_kanalizaciji/Gradaški grad čaka na najemnika, Dolenjski list, Novo mesto, 17. april 2008http://www.zurnal24.si/grad-gradac-obnova/novice/slovenija/dolenjska/50227.
Čeprav je v več člankih dokazano da trditev ministrstva ne drži, se do zdaj še ni pričela obnova gradu Lahko grad res reši le zasebnik?, Mladina, Ljubljana, 04. julij 2008. Glede sofinanciranja projektov obnove gradu Gradac je Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji pojasnilo da obnova projektov vsebinsko sodi v Operativni program "krepitev regionalnih razvojnih potencialov_Ukrep povezovanje naravnih in kulturnih potencialov-mreženje". Država bi morala denar zaprositi do leta 2013. Petinosemdeset odstotkov investicije bi zagotovili strukturni skladi evropske unije, ostali 15% bi morala kriti država. "Za pridobitev sredstev za obnovo gradu iz evropskih skladov ni bistveno, da bi zasebni investitor pred tem vzel grad v zakup. Poleg tega je vračanje sredstev le skrajni ukrep, po katerem poseže, če projekt nima trajnejših učinkov pri spodbujanju gospodarstva in zaposlovanja v regiji "Bodo grad obnavljali ali ne?, Dolenjski list, 22. maj 2008, stran 25Gospa Nataša Šip, Vodja projektov, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Ljubljana, 30.4.2008Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, REPUBLIKA SLOVENIJA, Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ljubljana, 26. julij 2007.
Sredi julija leta 2008 je bila celo oddaja o situaciji gradaškega gradu v slovenski javni televiziji (RTV Slovenija) v oddaji Tednik Tednik, 17.julij 2008.
Na krajevni praznik 26.7.2008 so v kulturnem domu bila pripravili slovesnost, na kateri so se je spomnili tudi obljub občine in ministrstva in stanja gradu V Gradcu praznovali krajevni praznik, Belokranjec, August 2008, št.8/XI.
Marca leta 2009 je poslanka in bivša metliška županja gospa Renata Brunskole na seji Državnega zbora zastavila ustno vprašanje v zvezi z obnovo gradu ministrci za kulturo Majdi Širci. Ministrica ni imela kaj dosti upanja da bi se obnova gradu začela leta 2009Kakšna bo usoda gradu v Gradcu?, Dolenjski list, Novo mesto, stran 8, 12.3.2009,"O gradu Gradac vprašanje poslanke", Milovan Dimitrič, Delo, 19.3.2009
Ministrstvo za gospodarstvo je v prvi polovici leta 2009 objavilo razpis za gradaški grad v okviru programa na svoji spletni strani "Vlagajte v slovenski turizem/Invest in Slovene tourism".
V novembru leta 2009 je bilo o stanju obnove speti oddaja na RTV Slovenija v oddaji Tednik Tednik, 12.november 2009.
Stanje gradu sproži pogosto polemike v časopisih in drugih medijah oz. na sestankihZbor krajanov 15. 4. 2011 KS Gradac. V raznovrstnih člankov se kritizira odgovorno ministrstvo za kulturo oziroma občino Metliko: "Država je slaba lastnica gradu", "odstranili so tudi tablo gradu" "Gradac nezadržno propada, odstranili so tudi tablo, M. Dimitrič, Delo, 15.3.2010 Očitki so da nič ne ukrepajo proti propadanju gradu ali pa da mešajo meglo o tem kaj storijo proti propadanjem Sramota ali biser? Dolenjski list, 25.02.2010, stran 40. Eden od člankov je bilo odprto pismo predsedniku vlade ki je bilo objavljeno 13. marca 2010 v sobotni prilogi Dela. V njim se predlaga revitalizacija gradu Gradac ki naj bi postal jedro "resnega turizma v Beli krajini". Pismo vsebuje razmeroma obširne predloge za grad in razvoja turizma v pokrajini ter kritiko dosedanje gospodarske politike v pokrajini in predlogov občin Odprto pismo glede obiska vlade v Beli krajini in revitalizacije gradu Gradac, Delo (Sobotna priloga), 13.03.2010, stran 39. Vse več se tudi pojavijo raznovrstne satirične obravnave o stanju gradu (npr. grad je čez noč obnovljen, "54. Srečanje Slovencev v naši deželi" naj bi bilo v gradu ne pa na letališču v Prilozju, v gradu naj bi uredili Playboyev dvorec."Grad končno obnovljen", Dolenjski list, str. 8, 1. April 2010Halo, tukaj bralec Dolenjca! Pismo bralca iz Bele krajine, Dolenjski list, str. 36, 1.7.2010"Ženska je pri nas kraljica" Borut Omerzel s Playboya, Dolenjske novice (priloga Dolenjskega lista), str. 22, 3.2.2011"Grad propada" Slovenske novice, Boris Dolničar, str. 20, 24.11.2011. Je pa tudi kritike na račun Belokranjcev da so nedejavni in ne dovolj glasno podpirajo obnovo gradu.D. Movrin v rubriki "Halo, tukaj bralec Dolenjca!", Dolenjski list, 29.8.2013, str. 28