Janževa Gora je razloženo naselje v Občini Selnica ob Dravi, ki leži v Ruški dolini, približno 15 kilometrov zahodno od Maribora in 2 kilometra od Selnice ob Dravi. Razprostira se na višini med 330 in 500 metri, na prisojnem, razgibanem južnem pobočju Kozjaka, kjer se svet dviga vse do Janževega vrha (822 m).
Naselje sestavljata dva dela: manjši, bolj strnjen del leži ob regionalni cesti Maribor–Dravograd, večji, razpršeni del pa je razporejen po izkrčenem prisojnem pobočju, kjer stoji več samostojnih domačij. Jugovzhodni del naselja je bil leta 1971 priključen k Selnici ob Dravi.
Območje je bogato z naravnimi viri. Po globoko urezanih grapah teče več potokov, med njimi Rečnik in Logarjev potok, ki ustvarjata slikovite doline. Prisojna lega in toplejše podnebje omogočata sadjarstvo in vinogradništvo, na nižjih legah pa prevladujejo mešani gozdovi z iglami, hrasti in kostanji. Ti gozdovi so nekdaj dajali les za gradnjo in kurjavo, danes pa nudijo tudi gobe in gozdne sadeže.
Zaradi bližine večjih krajev so številni prebivalci zaposleni v industriji v Rušah in Mariboru, medtem ko doma pridelujejo le osnovne poljščine za lastne potrebe. Na območju deluje tudi manjša gostilna, kraj pa ohranja značilnosti mirnega podeželskega naselja s tradicionalno arhitekturo – kamnitimi temelji, lesenimi bivalnimi prostori in strehami, kritimi s skodlami.
Zgodovina Prve omembe Janževe Gore segajo v 15. stoletje, ko je na vrhu griča že stala kapelica sv. Janeza Krstnika. Okoli cerkve so se pozneje razpršeno naselili prvi prebivalci, ki so živeli predvsem od poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva in gozdarstva.
Skozi stoletja se je kraj le počasi razvijal. Zaradi razgibanega terena in oddaljenosti od večjih prometnic ni nikoli postal večje gospodarsko središče, vendar je ohranil bogato kulturno krajino in značilno kozjaško poselitev z domačijami, raztresenimi po hribih.
Po drugi svetovni vojni je več domačinov poiskalo zaposlitev v industriji v Rušah in Mariboru, kmetijska dejavnost pa se je postopoma zmanjšala. Kljub temu je Janževa Gora ohranila tradicionalen, podeželski značaj in danes velja za slikovito, naravno in kulturno zanimivo območje nad Selnico ob Dravi.
Prebivalstvo 1869-2025 +Prebivalstvo Janževa gora 1869-2025leto18691880189019001910193119481953196119711981199120022010201520202025št. prebivalcev280292272288293387328347432384407388444461456450427
Cerkev sv. Janeza Krstnika Na vrhu gozdnatega griča (ok. 405–494 m) stoji cerkev sv. Janeza Krstnika, ki predstavlja duhovno in prostorsko središče Janževe Gore. Prvič se v virih omenja leta 1545, vendar njeni arhitekturni elementi kažejo, da je bila zidana že v drugi polovici 15. stoletja.
Ohranjena so lesena vrata prvotne kapelice, kar potrjuje njeno starost in zgodnje romarsko poslanstvo. Cerkev vsebuje fragment antičnega nagrobnika, vzidanega v zunanje zidove, kar nakazuje na staro poselitev območja že v rimskem obdobju.
V notranjosti je poseben umetnostnozgodovinski biser kip Marije iz druge četrtine 18. stoletja, delo konjiškega kiparja Franza Zamlika. Cerkev se ponaša s preprostimi, a skladnimi poznogotskimi oblikami in mirno baročno notranjščino.
Danes je cerkev sv. Janeza Krstnika podružnična cerkev župnije Selnica ob Dravi in ostaja pomembno romarsko in krajevno duhovno središče, od koder se odpira lep razgled proti Dravski dolini.
Pomembne osebnosti
Vladimir Kenda (roj. 1940) – partizanski publicist in pisec, ki je deloval v času po drugi svetovni vojni ter dokumentiral zgodovino narodnoosvobodilnega boja.
Pavle Žaucer (roj. 1914) – družbeno-politični delavec, aktiven v obdobju povojne obnove in družbenega preoblikovanja Dravske doline.
Sklici in opombe
Viri in literatura
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Selnica ob Dravi