1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Dogodki Januar – junij
1. januar – z razdelitvijo Češkoslovaške postaneta Češka in Slovaška samostojni neodvisni državi. 3. januar – ameriški predsednik George H. W. Bush in ruski predsednik Boris Jelcin podpišeta drugi dogovor o omejevanju strateške oborožitve (START II). 13. januar – podpisana je Konvencija o kemičnem orožju, ki prepoveduje razvoj, izdelavo, uporabo in delanje zalog kemičnega orožja. 20. januar – Bill Clinton nasledi Georgea H. W. Busha na mestu predsednika Združenih držav Amerike. 3. februar – Sečoveljske soline so kot prvo slovensko območje vpisane med mokrišča mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji. 5. februar – Belgija spremeni državno ureditev iz unitarne monarhije v federalno. 19. februar – ustanovljena Slovenska škofovska konferenca. 26. februar – v bombnem napadu na newyorški World Trade Center umre šest ljudi, več kot tisoč je ranjenih. 12. marec – kriminalna združba izvede koordiniran bombni napad na več zgradb v indijskem Mumbaju, v katerem umre 257 ljudi, več sto je ranjenih. 22. marec – podjetje Intel prične dobavljati procesorje Pentium. 27. marec – Jiang Zemin postane predsednik Ljudske republike Kitajske. 8. april – Makedonija postane članica Organizacije združenih narodov pod imenom »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. 12. april – vojna v Bosni in Hercegovini: letala zveze NATO pričnejo z operacijo Deny Flight da bi uveljavila prepoved vojaških poletov nad Bosno in Hercegovino. 16. april – vojna v Bosni in Hercegovini: srebreniška enklava je razglašena za »varno območje« pod nadzorom sil OZN. 30. april – obsesiven ljubitelj Steffi Graf z nožem zabode Moniko Seleš na teniškem turnirju v Hamburgu. 1. maj – samomorilski napadalec iz vrst Tamilskih tigrov ubije predsednika Šri Lanke Ranasingeja Premadaso. 9. maj – Juan Carlos Wasmosy postane prvi demokratično izvoljeni predsednik Paragvaja po 39 letih. 12. maj – Slovenija sprejeta v Svet Evrope, skupaj z Estonijo, Litvo, Češko, Slovaško in Romunijo. 24. maj – Eritreja postane neodvisna država. 25. maj – z resolucijo Varnostnega sveta OZN je ustanovljeno Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. 1. junij – s prvimi večstrankarskimi parlamentarnimi volitvami v Burundiju se konča obdobje vojaške vladavine Tutsijev v državi. 27. junij – ameriški predsednik Bill Clinton ukaže zračne napade na Bagdad kot povračilo zaradi razkritja iraškega načrta atentata na njegovega predhodnika Busha.
Julij – december thumb|Jicak Rabin, Jaser Arafat in Bill Clinton ob podpisu dogovora v Washingtonu thumb|Zastava Evropske unije 19. julij – ameriški predsednik Bill Clinton razglasi doktrino »ne vprašaj, ne povej« glede homoseksualcev v ameriški vojski. 21. julij – Mariborska orožarska afera: predstavniki ministrstva za obrambo RS odkrijejo 130 ton pehotnega orožja v zabojnikih na mariborskem letališču z deklaracijo da vsebujejo humanitarno pomoč. 22. julij – eden od vrhuncev obleganja Sarajeva, na mesto je izstreljenih rekordnih 3.777 granat v enem dnevu. 9. avgust – Albert II. postane kralj Belgijcev po smrti svojega brata Baudouina I. 31. avgust – zadnji ruski vojak zapusti Litvo. 13. september – izraelsko-palestinski konflikt: voditelj PLO Jaser Arafat, izraelski premier Jicak Rabin in ameriški predsednik Bill Clinton v Washingtonu podpišejo prvi sporazum med sprtima stranema. 17. september – zadnji ruski vojak zapusti Poljsko. 24. september – v Kambodži je ponovno vzpostavljena monarhija pod vladavino kralja Norodoma Sihanuka. 30. september – v hudem potresu z močjo 7,4 po Richterjevi lestvici v indijski zvezni državi Maharaštra umre 20.000 ljudi. 3. – 4. oktober – državljanska vojna v Somaliji: med operacijo Gotska strupenjača s ciljem zajetja vodstva Somalske narodne zveze se vname obsežen spopad med ameriškimi silami in protivladnimi uporniki. 4. oktober – vojaški poseg in aretacija Jelcinovih nasprotnikov končata ustavno krizo zaradi spora med parlamentom in predsednikom v Rusiji. 21. oktober – atentat na predsednika Burundija Melchiorja Ndadaya sproži državljansko vojno v Burundiju. 1. november – v veljavo stopi Maastrichtska pogodba, s čimer je uradno ustanovljena Evropska unija. 9. november – v hrvaškem tankovskem obstreljevanju Mostarja je uničen znameniti Stari most. 21. november – na strežniku Instituta Jožef Stefan je objavljena prva slovenska spletna stran. 2. december – v akciji kolumbijskih oblasti je ubit šef narkomafije Pablo Escobar.
Rojstva
4. januar – Jure Ferjan, slovenski ekonomist, novinar in politik 7. januar – Jan Oblak, slovenski nogometaš 13. januar – Andrej Hoivik, slovenski politik in kemik 17. februar – Marc Márquez, španski motociklistični dirkač 26. februar – Taylor Marie Dooley, ameriška filmska in televizijska igralka 26. junij – Ariana Grande, ameriška pevka in igralka 27. junij – Gabriela Gunčíková, češka pevka 26. julij – Maša Grošelj, slovenska dramska igralka 3. avgust – David Amaro, slovenski glasbenik
Smrti thumb|150px|Vladimir Pavšič - Matej Bor thumb|150px|Federico Fellini 6. januar – Dizzy Gillespie, ameriški trobentač (* 1917) 19. januar – Eleanor Hibbert, angleška pisateljica (* 1906) 20. januar – Audrey Hepburn, britanska igralka (* 1929) 22. januar – Kobo Abe, japonski pisatelj (* 1924) 23. januar – Robert Sutton Harrington, ameriški astronom (* 1942) 26. januar – Robert Jacobsen, danski kipar in slikar (* 1912) 1. februar – Desanka Maksimović, srbska pesnica in pisateljica (* 1898) 11. februar – Robert W. Holley, ameriški biokemik, nobelovec (* 1922) 20. februar – Ferruccio Lamborghini, italijanski industrialist (* 1916) 20. marec – Polykarp Kusch, nemško-ameriški fizik, nobelovec (* 1911) 26. marec – Anton Peterlin, slovenski fizik (* 1908) 31. marec – Brandon Lee, ameriški igralec (* 1965) 23. april – César Estrada Chávez, mehiško-ameriški delavski aktivist (* 1927) 24. april – Tran Duc Thao, vietnamski postkolonialni marksistični filozof (* 1917) 4. maj – France Štiglic, slovenski režiser (* 1919) 8. maj – Debiprasad Chattopadhyaya, indijski filozof (* 1918) 7. junij – Dražen Petrović, hrvaški košarkar (* 1964) 19. junij – William Golding, britanski pisatelj, nobelovec (* 1911) 21. junij – Miško Baranja, slovenski gostinec in cimbalist, član Beltinške bande (* 1920) 3. julij – Walter Markov, nemški zgodovinar slovenskega rodu (* 1909) 6. julij – John Gatenby Bolton, angleško-avstralski astronom (* 1922) 10. julij – Ivan Maček, slovenski general in politik (* 1908) 31. julij – Baudouin I., kralj Belgijcev (* 1930) 16. avgust – René Dreyfus, francoski dirkač Formule 1 (* 1905) 23. avgust – Edvard Ravnikar, slovenski arhitekt (* 1907) 16. september – Rok Petrovič, slovenski alpski smučar (* 1966) 20. september – Erich Hartmann, nemški vojaški pilot (* 1922) 29. september – Vladimir Pavšič - Matej Bor, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik (* 1913) 25. oktober – Vincent Price, ameriški igralec (* 1911) 28. oktober – Jurij Mihajlovič Lotman, ruski jezikoslovec (* 1922) 31. oktober – Federico Fellini, italijanski filmski režiser (* 1920) 1. november – Severo Ochoa, špansko-ameriški biokemik, nobelovec (* 1905) 20. november – Ferdinand Chesarek, ameriški general slovenskega rodu (* 1914) 22. november – Anthony Burgess, angleški pisatelj, jezikoslovec in kritik (* 1917) 2. december – Pablo Escobar, kolumbijski mafijec in tihotapec (* 1949) 4. december – Frank Zappa, ameriški kitarist in skladatelj (* 1940) 7. december – Wolfgang Paul, nemški fizik, nobelovec (* 1913) 20. december – William Edwards Deming, ameriški fizik in statistik (* 1900)
Nobelove nagrade Fizika – Russell Alan Hulse, Joseph Hooton Taylor Jr. Kemija – Kary Mullis, Michael Smith Fiziologija ali medicina – Richard J. Roberts, Phillip Allen Sharp Književnost – Toni Morrison Mir – Nelson Mandela in Frederik Willem de Klerk
*