Povédkovnik je polnopomenska besedna vrsta, katere skladenjska vloga je povedkovo določilo: všeč, rad, mraz ...Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 204. Nekateri so mogoči le v vlogi povedkovega določila (všeč, bot ...), vendar med povedkovnike sodijo tudi opisni deležniki na -n, -l, -t ter nedoločniki ob naklonskih in večstopenjskih glagolih. Lahko so osebni (tiho v tiho sem, všeč v všeč sem) oziroma neosebni (hudo v hudo je, deževno v deževno je). Večinoma so nepregibni, obstajajo pa tudi pregibni povedkovniki (deležniki, ràd ráda -o).Toporišič, J.: Novi, šesti slovenski pravopis: : http://www.zrc-sazu.si/pravopis/pdf/LK_Toporisic_r32.pdf; vpogled: 27. 2. 2012.
Pogostokrat štejejo povedkovnike med prislove – tudi v prvi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Kot samostojno besedno vrsto je povedkovnik (in tudi členek) vpeljal Jože Toporišič v osemdesetih letih 20. stoletja.
Delitev Glede na to, katere slovnične kategorije vsebujejo, bi jih lahko nadalje delili na pridevniške, prislovne in samostalniške:Žele, A.: Slovarska obravnava povedkovnika, Jezik in slovstvo, letnik 48, št. 2, mar.–apr. 2003, 3–15. pridevniški povedkovniki so najštevilnejši in ohranjajo nekatere pridevniške lastnosti, in sicer pregibanje po spolu in številu ter stopnjevanje (npr. deležen v Bil je deležen pozornosti., domač v Janez je domač.); prislovni povedkovniki imajo tipične prislovne oblikotvorne morfeme s tipično nepregibnostjo, izjema je možnost stopnjevanja (bot v Zdaj sta si bot., dolgčas/predolgčas v Njim je dolgčas/predolgčas.); samostalniški povedkovniki imajo tipične oblikotvorne lastnosti, a nasproti samostalnikom so pregibni samo po številu (navada v Kajenje je navada., sram v Bilo ga je sram).
Pravi povedkovniki so lahko tudi medmeti (joj/prejoj v To bo joj/prejoj.) in tudi sklopi tipa boglonaj (v On jim je boglonaj.), bogpomagaj (v Z njim je bogpomagaj.) ipd. Zaradi svoje tvorjenosti in tudi sicer so slednji besednovrstno nejasni.
Pregibnost Povedkovniki so praviloma nepregibni, s tem da se t. i. pridevniški povedkovniki lahko pregibajo po spolu in številu ter stopnjujejo, t. i. samostalniški povedkovniki pa se pregibajo le po številu.
Viri
Kategorija:Besedne vrste