1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Dogodki thumb|Izbruh ognjenika Sveta Helena 18. maja 1980 26. januar – Izrael in Egipt vzpostavita diplomatske odnose. 13. februar – pričetek 13. zimskih olimpijskih iger v Lake Placidu (New York). 1. marec – sonda Voyager 1 potrdi obstoj Saturnove lune Janus. 27. marec – naftna ploščad Alexander L. Kielland se prevrne v Severnem morju, umre 123 od 212 članov posadke. 18. april – Zimbabve se osamosvoji od Združenega kraljestva, ministrski predsednik postane Robert Mugabe. 8. maj – več kot 140 državnih delegacij se udeleži pogreba jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita v Beogradu. 18. maj – izbruhne Sveta Helena in povzroči smrt 57 ljudi ter 3 milijarde dolarjev škode. 22. maj – izide Pac-Man, najbolj prodajana videoigra vseh časov. 1. junij – v Trbovljah je ustanovljena slovenska skupina Laibach. 29. junij – Vigdís Finnbogadóttir je izvoljena za predsednico Islandije, s čimer postane prva demokratično izbrana vodja države ženskega spola na svetu. 9. julij – Papež Janez Pavel II. obišče Brazilijo. Množica, ki ga pride pozdravit, do smrti potepta 7 ljudi. 19. julij – pričetek poletnih olimpijskih iger v Moskvi. 30. julij – Vanuatu postane samostojna država. 31. avgust – po več tednih delavskih protestov v Gdansku pod vodstvom Lecha Wałęse je podpisan socialni sporazum z oblastmi, ki predpostavlja tudi ustanovitev neodvisnega sindikata. 31. avgust – Vanuatu s pomočjo Papuanske Nove Gvineje in Salomonovih otokov odpravi separatistično Republiko Vemerano. 5. september – v Švici je odprt cestni predor Gotthard, takrat najdaljši cestni predor na svetu. 17. september – na Poljskem je ustanovljen sindikat Solidarność, prva neodvisna organizacija te vrste v vzhodnem bloku. 22. september – pričetek iransko-iraške vojne. 4. november – Ronald Reagan na ameriških predsedniških volitvah z veliko prednostjo premaga Jimmyja Carterja. 23. november – močan potres opustoši regijo Irpinia v južni Italiji.
Svetovna populacija Svetovna populacija19801975198550px|Svet Svet4.434.682.0004.068.109.000 366.573.0004.830.979.000 396.297.00050px|Afrika Afrika469.618.000408.160.000 61.458.000541.814.000 72.196.00050px|Azija Azija2.632.335.0002.397.512.000 234.823.0002.887.552.000 255.217.00050px|Evropa Evropa692.431.000675.542.000 16.889.000706.009.000 13.578.00050px|Latinska AmerikaJužna Amerika & Karibi361.401.000321.906.000 39.495.000401.469.000 40.068.00050px|Severna AmerikaSeverna Amerika256.068.000243.425.000 12.643.000269.456.000 13.388.00050px|Oceanija Oceanija22.828.00021.564.000 1.264.00024.678.000 1.850.000
Rojstva thumb|120px|Christina Aguilera thumb|120px|Gisele Bundchen 9. januar – Uroš Zorman, slovenski rokometaš 13. januar – Wolfgang Loitzl, avstrijski smučarski skakalec 19. januar – Matic Osovnikar, slovenski atlet 12. februar – Juan Carlos Ferrero, španski tenisač 28. februar – Sigurd Pettersen, norveški smučarski skakalec 21. marec – Ronaldinho, brazilski nogometaš 12. april – Erik Mongrain, kanadski kitarist in skladatelj 17. april – Matej Avbelj, slovenski pravnik 6. maj – Brooke Bennett, ameriška plavalka 18. junij – Peter Oset, slovenski glasbenik, član Modrijanov 13. julij – Milan Golob, slovenski gledališki režiser 18. julij – Kristen Bell, ameriška igralka 19. julij – Urška Arlič Gololičič, slovenska operna pevka – sopranistka 20. julij – Gisele Bundchen 26. julij – Jacinda Ardern, novozelandska političarka 2. september – Boštjan Udovič, slovenski politolog in ekonomist 8. oktober – Marko Samec, slovenski pesnik 15. oktober – Tom Boonen, belgijski kolesar 7. december – Dan Bilzerian, ameriški igralec, poslovnež in ljubiteljski pokeraš 15. december – Annalena Baerbock, nemška političarka 18. december – Christina Aguilera, ameriška pevka
Smrti thumb|190x190px|Josip Broz Tito thumb|150px|John Lennon 26. januar – Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist (* 1889) 28. januar – Ciril Kosmač, slovenski pisatelj (* 1910) 13. februar – Marian Rejewski, poljski matematik, kriptolog (* 1905) 18. marec – Erich Fromm, nemško-ameriški psiholog in filozof (* 1900) 23. marec – Jacob Miller, jamajški pevec reggaeja, glasbenik (* 1952) 25. marec – Roland Barthes, francoski kritik, esejist, filozof in semiotik (* 1915) 3. april – sir Edward Crisp Bullard, angleški geofizik (* 1907) 15. april – Jean-Paul Sartre, francoski filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik (* 1905) 29. april – Alfred Hitchcock, britanski filmski režiser (* 1899) 4. maj – Josip Broz Tito, predsednik SFRJ (* 1892) 7. junij – Henry Miller, ameriški pisatelj in slikar (* 1891) 18. junij – Kazimierz Kuratowski, poljski matematik (* 1896) 25. julij – Vladimir Semjonovič Visocki, ruski pevec, pesnik, igralec in pisatelj (* 1938) 27. julij – Mohamed Reza Pahlavi, iranski šah (* 1919) 31. julij – Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik (* 1902) 4. avgust – Joseph Ashbrook, ameriški astronom (* 1918) 16. september – Jean Piaget, švicarski psiholog (* 1896) 17. september – Anastasio Somoza Debayle, nikaragovski diktator (* 1925) 25. september – John Bonham, angleški bobnar (* 1948) 7. november – Steve McQueen, ameriški filmski igralec (* 1930) 14. november – Maksim Gaspari, slovenski slikar (* 1883) 8. december – Ignac Koprivec, slovenski pistelj, novinar in urednik (* 1907) John Lennon, angleški pevec, tekstopisec in kitarist (* 1940) 31. december – Herbert Marshall McLuhan, kanadski literarni kritik, medijski teoretik in filozof (* 1911)
Nobelove nagrade Fizika – James Watson Cronin, Val Logsdon Fitch Kemija – Paul Berg, Walter Gilbert, Frederick Sanger Fiziologija ali medicina – Baruj Benacerraf, Jean Dausset, George D. Snell Književnost – Czesław Miłosz Mir – Adolfo Pérez Esquivel
*