Jože Abram (znan tudi pod imenom Josip Abram Trentar in psevdonimom Bajda Kazak), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dramatik, prevajalec in organizator planinstva v Trenti, * 2. februar 1875, Štanjel, † 22. junij 1938, Ljubljana.
Gimnazijo je obiskoval v Gorici in Ljubljani, kjer je končal tudi študij teologije. Po končanem študiju je kot kaplan služboval v Bovcu in kot vikar v Trenti. V Trenti je začel zbirati etnografski material in se posvetil ustanavljanju knjižnic, ki jih je tudi zalagal s knjigami. Poleg tega je ustanavljal različna društva in denarne ustanove, s katerimi je poskušal pomagati ljudem iz socialnih in finančnih težav.
Med službovanjem v Trenti se je navdušil nad lepotami slovenskih gora in tam srečal znane trentarske gorske vodnike Antona Tožbarja z vzdevkom »Špik« in Andreja Komaca z vzdevkom »Mota«. Tam je spoznal tudi velikega ljubitelja gora Juliusa Kugyja ter Jakoba Aljaža.
Po treh letih so ga premestili v Novake. Kljub temu se je Abram pogosto vračal v Trento in o njej tudi veliko pisal. Pogosto se je srečeval s prijateljem iz študijskih dni, Janezom Evangelistom Krekom, ki ga je še posebej navduševal za pesnikovanje in pisanje. Tako je Abram napisal dramo o Zlatorogu, za katero je nekaj motivov uglasbil Vinko Vodopivec.
Poleg ustvarjalnega pisanja je veliko prevajal, še posebej iz ukrajinščine. Mdr. je prevedel romantično pesniško zbirko Kobzar najpomembnejšega ukrajinskega pesnika Tarasa G. Ševčenka. Zaradi aktivnega raziskovanja ukrajinske kulture še danes velja za enega pomembnejših pobudnikov slovensko-ukrajinskih kulturnih stikov, med drugim je na pobudo Janeza Evangelista Kreka ustanovil društvo Zaporoška Sič, prek katerega je objavljal pod psevdonimom Bajda Kazak. Na njegovi rojstni hiši v Štanjelu je bil leta 2010 postavljen doprsni kip Ševčenka.
Kasneje je kot vikar služboval tudi v Biljah v Vipavski dolini, Bukovici, Orehovljah, Oblokah, kjer je preživel tudi prvo svetovno vojno. V Bukovici je krstil tudi kasnejšega slikarja Zorana Mušiča. Po vojni je bil duhovnik v Sv. Luciji in Pevmi, kjer je obnovil obe cerkvi, kateri je po njegovem naročilu poslikal slikar Tone Kralj. Umrl je v Ljubljani leta 1938.
Njegov bronast portretni kip (glava s klobukom) je postavljen v jedru vasi Štanjel, na rojstni hiši ob vodnjaku (kipar Mirsad Begić).
Dela Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom / z uporabo slovenskih, zlasti pa ukrajinskih narodnih obrednih pesmi sestavil Jos. Abram ; pevske točke priredil z uporabo ukrajinskih narodnih napevov Vinko Vodopivec. V Ljubljani : Slovenska straža, 1914 Dr Janez Ev. Krek : 1865-1917 / za desetletnico njegove smrti napisal Trentar. Gorica : "Goriška straža", 1928 Zlatorog. V Ljubljani : Založba Drama, 1934 Moja Trenta. zbral in uredil Jožko Kragelj. Nova Gorica : Branko, 1997 Kobzar: faksimile Abramovih prevodov pesnika, pisatelja in slikarja Tarasa Ševčenka. Ljubljana: Družina, 2007 (prvič objavljeno leta 1907) Planinski cvet / Josip Abram Trentar ; izbor besedil in spremna beseda Jožko Kragelj. Celje: Društvo Mohorjeva družba : Celjska Mohorjeva družba, 2005
Sklici
Viri in literatura
Zunanje povezave
Jože (Josip) Abram: Spremna beseda k prevodom pesnika, pisatelja in slikarja Tarasa Ševčenka (1907)
Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski planinci Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski dramatiki Kategorija:Slovenski prevajalci