1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo. Organizacija združenih narodov je leto 1975 proglasila za mednarodno leto žensk.
Dogodki Januar – junij thumb|Priprave na evakuacijo Američanov v zadnjih dneh vietnamske vojne (operacija Frequent Wind) Januar: na trg pride Altair 8800, začetek dobe mikroračunalnikov. avtomobilsko podjetje Volkswagen trgu predstavi model Golf. 29. januar - organizacija Weatherman izvede bombni napad na sedež ameriškega zunanjega ministrstva v Washingtonu. 4. februar - potres v Haičengu (Liaoning, Kitajska), prvi pravilno napovedani večji potres v zgodovini, zahteva približno 2.000 žrtev, skoraj 30.000 je ranjenih. 9. februar - posadka misije Sojuz 17 (Georgij Grečko in Aleksej Gubarjev) se uspešno vrne na Zemljo po mesecu bivanja v vesoljski postaji Saljut 4. 11. februar - Margaret Thatcher je izvoljena za predsednico Konzervativne stranke, s čimer postane prva ženska na čelu kake britanske politične stranke. 13. februar - kot prvi korak k vzpostavitvi separatistične turške države na Cipru je ustanovljena Turška republika Severni Ciper. 21. februar - Afera Watergate: nekdanji državni tožilec ZDA John N. Mitchell ter H. R. Haldeman in John Ehrlichman so obsojeni na zaporne kazni od 30 mesecev do 8 let. 4. marec - Elizabeta II. podeli Charlieju Chaplinu viteški naziv. 8. marec - Združeni narodi razglasijo mednarodni dan žena 10. marec - odprtje nove proge za hitre vlake Šinkansen med Osako in Fukuoko na Japonskem. 13. marec - predsednik Južnega Vietnama Nguyen Van Thieu ukaže evakuacijo osrednjega višavja pred napredujočo severnovietnamsko invazijo. 15. marec - Brazilija preseli svoje glavno mesto iz Niteróija v Rio de Janeiro. 25. marec - saudski kralj Faisal je ubit v atentatu, ki ga izvede njegov nečak. 17. april - po večtedenskih spopadih med Rdečimi Kmeri in vladnimi silami pade Phnom Penh, s čimer se konča kamboška državljanska vojna; Rdeči Kmeri po tem izvedejo neslavni pokol na t. i. »poljih smrti«. 24. april - teroristični napad (Frakcija Rdeče armade) na ambasado Z. Nemčije v Stockholmu: švedska policija ukrepa in zajame vseh 6 napadalcev in reši 11 talcev 30. april - s padcem Saigona in brezpogojno kapitulacijo Južnega Vietnama se konča vietnamska vojna ter prične množična evakuacija Američanov in Južnih Vietnamcev. 16. maj - Junko Tabei kot prva ženska osvoji vrh Mount Everesta. 5. junij - prvič po šestdnevni vojni (junij 1967) je odprt Sueški prekop. 25. junij - Mozambik postane neodvisna država.
Julij – december
2. julij - z odlokom skupščine Socialistične republike Slovenije je ustanovljena Univerza v Mariboru. 5. julij - Zelenortski otoki postanejo neodvisna država po 500 letih portugalske oblasti. 6. julij - Komori razglasijo neodvisnost od Francije. 12. julij - Sao Tome in Principe postane neodvisna država. 17. julij - Preskusni projekt Apollo-Sojuz: ameriško vesoljsko plovilo Apollo in sovjetski Sojuz 19 se uspešno spojita v Zemljini orbiti. 1. avgust - delegati na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi podpišejo t. i. Helsinško deklaracijo, v katerem se med drugim obvežejo k spoštovanju državnih mej in človekovih pravic v Evropi. 8. avgust - močno deževje, ki spremlja tajfun Nina, povzroči popustitev jezu Banqiao in več manjših jezov v kitajski provinci Henan; v poplavah umre skoraj 200.000 ljudi. 20. avgust - NASA, program program Viking: Viking 1 izstrelijo proti Marsu. 6. september - potres z močjo 6,7 po Richterjevi lestvici zahteva 2000 žrtev v turškem mestu Diyarbakır in preostanku istoimenske province. 16. september - Papua Nova Gvineja si pridobi neodvisnost od Avstralije. 22. september - predsednik Združenih držav Amerike Gerald Ford preživi že drugi poskus atentata v tem mesecu. 30. september - prvi polet helikopterja AH-64 Apache. 30. oktober - zaradi bolezni odstopi španski diktator Francisco Franco, oblast v državi prevzame Juan Carlos I. 10. november - s podpisom osimskih sporazumov je dokončno urejeno vprašanje povojne meje med Italijo in Jugoslavijo. 11. november - Angola pridobi neodvisnost od Portugalske; kmalu po tem izbruhne državljanska vojna, ki traja z nekaj prekinitvami skoraj 30 let. 15. november - voditelji šestih industrializiranih držav vzpostavijo skupino G6 (danes G8). 20. november - s smrtjo Francisca Franca se konča obdobje diktatorstva v Španiji in začne prehod v demokratično družbo. 25. november - Surinam postane neodvisna država. 28. november - Portugalski Timor razglasi neodvisnost od Portugalske kot Vzhodni Timor. 29. november - v Ljubljani je slovesno odprt Univerzitetni klinični center.
3. december - raziskovalec Jacques Cousteau odkrije razbitine Titanicove sestrske ladje HMHS Britannic. 7. december - indonezijska vojska vkoraka v Vzhodni Timor. 21. december - šest oboroženih ljudi, med njimi Carlos Šakal, vdre v sedež Organizacije držav izvoznic nafte na Dunaju in ugrabi delegate konference.
Svetovna populacija Svetovno prebivalstvo197519701980Svet4.068.109.0003.692.492.000 375.617.0004.434.682.000 366.573.000Afrika408.160.000357.283.000 50.877.000469.618.001 61.458.000Azija2.397.512.0002.143.118.000 254.394.0002.632.335.000 234.823.000Evropa675.542.000655.855.000 19.687.000692.431.000 16.889.000Južna Amerika321.906.000284.856.000 37.050.000361.401.000 39.495.000Severna Amerika243.425.000231.937.000 11.488.000256.068.000 12.643.000Oceanija21.564.00019.443.000 2.121.00022.828.000 1.264.000
Rojstva sličica|209x209_pik|Sophie Wilmès sličica|150x150_pik|Esther de Lange thumb|150px|Marion Cotillard thumb|150px|Tiger Woods 7. januar - Mojca Suhadolc, slovenska alpska smučarka 15. januar - Sophie Wilmès, belgijska političarka 18. februar - Gary Neville, angleški nogometaš 19. februar - Esther de Lange, nizozemska političarka 20. februar - Brian Littrell, ameriški pop pevec 22. februar - Drew Barrymore, ameriška filmska igralka 9. marec - Roy Makaay, nizozemski nogometaš 11. marec - Buvaisar Saitiev, ruski (čečenski) rokoborec 15. marec - Eva Longoria, ameriška filmska igralka 15. marec - Veselin Topalov, bolgarski šahist 27. april - Kazujoši Funaki, japonski smučarski skakalec 2. maj - David Beckham, angleški nogometaš 8. maj - Enrique Iglesias, špansko-ameriški pevec 25. maj - Lauryn Hill, ameriška glasbenica 27. maj - Jamie Oliver, angleški kuhar in televizijski voditelj 4. junij - Angelina Jolie Voight, ameriška filmska igralka 7. junij - Allen Iverson, ameriški košarkar 25. junij - Vladimir Kramnik, ruski šahist 30. junij - Ralf Schumacher, nemški dirkač Formule 1 5. julij - Hernán Crespo, argentinski nogometaš 6. julij - Curtis Jackson (50 Cent), ameriški rapper 20. julij - Ray Allen, ameriški košarkar 25. julij - Jevgenij Nabokov, ruski hokejski vratar 6. avgust: Katja Koren, slovenska alpska smučarka Klemen Jaklič, slovenski pravnik 7. avgust - Charlize Theron, južnoafriška filmska igralka 25. avgust - Borut Rončević, slovenski sociolog, profesor in politik 17. september - Juan Pablo Montoya, kolumbijski dirkač Formule 1 19. september - Aurelia Frick, lihtenštajnska političarka in pravnica 27. september - Sam Lee, hongkongški filmski igralec 30. september - Marion Cotillard, francoska filmska igralka 5. oktober - Kate Winslet, angleška filmska igralka 17. december - Milla Jovovich, ukrajinska filmska igralka 21. december: Charles Michel, belgijski politik in predsednik Evropskega sveta Uroš Urbanija, slovenski novinar in slovenist 30. december - Tiger Woods, ameriški golfist
Smrti
thumb|150px|Hajle Selasije I. 8. februar - sir Robert Robinson, angleški kemik, nobelovec (* 1886) 7. marec - Mihail Mihajlovič Bahtin, ruski filozof in semiotik (* 1895) 8. marec - George Stevens, ameriški filmski režiser (* 1904) 13. marec - Ivo Andrić, srbski pisatelj, nobelovec (* 1892) 15. marec - Aristoteles Sokrates Homer Onassis, grški ladjar (* 1906) 5. april - Čang Kaj-Šek, kitajski general in politik (* 1887) 12. april - Franc Žvanut, slovenski travmatolog (* 1912) 17. april - Sarvepalli Radhakrišnan , indijski filozof in državnik (* 1888) 22. maj - Boris Kalin, slovenski kipar (* 1905) 28. maj - Lung Chien, kitajski filmski režiser in filmski igralec (* 1916) 3. junij - Eisaku Sato, japonski politik, nobelovec (* 1901) 4. junij - Valentin Ferdinandovič Asmus, ruski filozof (* 1894) 5. junij - Paul Keres, estonski šahist (* 1916) 26. junij - Sveti Josemaría Escrivá de Balaguer, španski katoliški duhovnik (* 1902) 7. julij - Jacob Aall Bonnevie Bjerknes, norveško-ameriški meteorolog in fizik (* 1897) 9. avgust - Dmitrij Šostakovič, ruski skladatelj (* 1906) 27. avgust - Hajle Selasije I., etiopski neguš negasti (* 1892) 20. oktober - Harlow Shapley, ameriški astronom (* 1885) 22. oktober - Arnold Joseph Toynbee, britanski zgodovinar (* 1889) 30. oktober - Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik (* 1887) 2. november - Pier Paolo Pasolini, italijanski filmski režiser (* 1922) 20. november - Francisco Franco, španski diktator (* 1892) 29. november - Graham Hill, angleški dirkač Formule 1 (* 1929) 4. december - Hannah Arendt, ameriška filozofinja nemško-judovskega rodu (* 1906)
Nobelove nagrade Fizika - Aage Niels Bohr, Ben Roy Mottelson, Leo James Rainwater Kemija - John Warcup Cornforth, Vladimir Prelog Fiziologija ali medicina - David Baltimore, Renato Dulbecco, Howard Martin Temin Književnost - Eugenio Montale Mir - Andrej Dimitrijevič Saharov Ekonomija - Leonid Kantorovič, Tjalling Koopmans
*