1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Dogodki thumb|Naser oznanja nacionalizacijo Sueškega prekopa, 30. julija 1956
1. januar - Sudan postane neodvisna država. 25. – 26. januar - finske čete ponovno zasedejo polotok Porkkala po umiku sovjetskih vojakov. 26. januar – 5. februar - v Cortini d'Ampezzo se odvijajo VII. zimske olimpijske igre. 23. februar - Norma Jean Mortenson uradno spremeni ime v Marilyn Monroe. 25. februar - Nikita Hruščov na 20. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze javno obsodi malikovanje Josipa Stalina kot »kult osebnosti«. 2. marec - Maroko razglasi neodvisnost od Francije in postane samostojna država. 20. marec - Tunizija postane samostojna država z osamosvojitvijo izpod Francije. 23. marec - s sprejetjem nove ustave postane Pakistan islamska republika. 14. april - podjetje Ampex predstavi prvo praktično rešitev za zapis videa na magnetni trak. 19. april - poročita se monaški princ Rainier III. in igralka Grace Kelly. 16. maj - Termoelektrarna Šoštanj v Šaleški dolini zažene prvi blok moči 30 MW 18. maj - prvi uspešen vzpon na glavni vrh Lhotseja, četrte najvišje gore na svetu. 24. maj - v švicarskem Luganu poteka prvi izbor za Pesem Evrovizije. 5. junij - Elvis Presley predstavi svojo novo skladbo »Hound Dog« na televiziji in povzroči škandal s svojimi sugestivnimi gibi z boki. 10. – 17. junij - v Stockholmu na švedskem poteka konjeniški del poletnih olimpijskih iger (glavnina iger je pet mesecev kasneje v Melbourneu, Avstralija). 18. junij - zadnje tuje oborožene sile zapustijo Egipt. 23. junij - Gamal Abdel Naser postane drugi predsednik Egipta. 28. – 30. junij - v Poznanju (Poljska) izbruhnejo delavski protesti, ki jih komunistične oblasti krvavo zatrejo. 30. junij - v trčenju dveh potniških letal v zraku nad Velikim kanjonom (ZDA) umre vseh 128 potnikov in članov posadke na obeh. Takrat najhujša civilna letalska nesreča vseh časov sproži obsežne spremembe v nadzoru zračnega prometa v ZDA. 26. julij - Gamal Abdel Naser nacionalizira Sueški prekop. 31. avgust - Termoelektrarna Šoštanj v Šaleški dolini zažene drugi blok moči 30 MW 13. september - ekipa inženirjev v IBM-ovih laboratorijih izdela prvi trdi disk. 17. oktober - trinajstletni Bobby Fischer premaga velemojstra Donalda Byrnea na šahovskem turnirju v New Yorku. 23. oktober - na madžarskem se prične revolucija proti prosovjetskim oblastem, Madžarska poskuša izstopiti iz varšavskega pakta. 29. oktober - z vdorom izraelskih sil na Sinaj se prične Sueška vojna; dva dni kasneje pričneta egiptovske sile bombardirati še Združeno kraljestvo in Francija. 4. november - v sovjetskem poskusu nasilnega zatrtja madžarske revolucije je ubitih več tisoč ljudi, četrt milijona prebivalcev zapusti državo. 7. november - Generalna skupščina OZN z resolucijo pozove Združeno kraljestvo, Francijo in Izrael k umiku iz Egipta. 20. november - Milovan Đilas je aretiran zaradi svoje javne kritike Titove politike. 22. november – 8. december - XVI. olimpijske igre moderne dobe. 2. december - Fidel Castro in njegovi privrženci pristanejo na Kubi. 12. december - Japonska postane članica Organizacije združenih narodov.
Rojstva thumb|150px|Ingemar Stenmark thumb|150px|Jose Manuel Barroso 3. januar - Mel Gibson, ameriški igralec in režiser 6. januar - Ivan Bizjak, slovenski politik in varuh človekovih pravic 25. januar - Johnny Cecotto, venezuelski dirkač formule 1 in motociklist 31. januar - Johnny Rotten, britanski glasbenik 19. februar - Roderick MacKinnon, ameriški biolog, nobelovec 6. marec - Božo Repe, slovenski zgodovinar 18. marec - Ingemar Stenmark, švedski alpski smučar 23. marec - José Manuel Durão Barroso, portugalski politik 24. marec - Steve Ballmer, ameriški poslovnež 12. april - Andy García, kubansko-ameriški igralec 15. april - Ivo Boscarol, slovenski letalec, poslovnež in politik 30. april - Lars von Trier, danski filmski režiser 19. maj - Zvone Šeruga, slovenski popotnik, novinar, pisec in fotograf 6. junij - Björn Borg, švedski tenisač 22. junij - Milan Jazbec, slovenski diplomat in politik, univerzitetni profesor, pisatelj 25. junij - Boris Trajkovski, makedonski politik († 2004) 9. julij - Tom Hanks, ameriški filmski igralec 15. julij - Joe Satriani, ameriški kitarist 20. julij - Thomas N'Kono, kamerunski nogometaš 23. september - Paolo Rossi, italijanski nogometaš († 2020) 26. julij - Dorothy Hamill, ameriška umetnostna drsalka 4. oktober - Christoph Waltz, avstrijsko-nemški igralec 18. oktober - Martina Navratilova, češko-ameriška teniška igralka 20. oktober - Danny Boyle, britanski filmski režiser in producent 24. oktober - Franco Juri, slovenski politik, geograf in karikaturist 28. oktober - Mahmud Ahmadinedžad, iranski politik 15. november - Zlatko Kranjčar, hrvaški nogometaš in trener († 2021) 7. december - Larry Joe Bird, ameriški košarkar 8. december - Tomaž Kozlevčar, slovenski vokalist in skladatelj 23. december - Dave Murray, britanski kitarist
Smrti thumb|150px|Bertolt Brecht 3. februar Robert Yerkes, ameriški psiholog, etolog in primatolog (* 1876) Joseph Wirth, nemški politik (* 1879) 13. februar - Jan Łukasiewicz, poljski logik, matematik, filozof (* 1878) 18. februar - Gustave Charpentier, francoski skladatelj (* 1860) 25. februar - Marij Kogoj, slovenski skladatelj (* 1892) 31. marec - Ralph DePalma, italijansko-ameriški dirkač (* 1884) 29. april - Wilhelm von Leeb, nemški feldmaršal in plemič (* 1876) 11. maj - Walter Sydney Adams, ameriški astronom (* 1876) 23. junij - Reinhold Morisevič Glière, ruski skladatelj (* 1874) 26. junij - Clifford Brown, ameriški trobentač (* 1930) 7. julij - Gottfried Benn, nemški zdravnik, pisatelj in pesnik (* 1886) 22. julij - Metod Peternelj, slovenski učitelj in zborovodja (* 1888) 27. julij - Mirko Černič, slovenski zdravnik kirurg in publicist (* 1884) 11. avgust - Jackson Pollock, ameriški slikar (* 1912) 14. avgust - Bertolt Brecht, nemški dramatik (* 1898) 16. avgust - Bela Lugosi, madžarski igralec (* 1882) 25. avgust - Alfred Kinsey, ameriški biolog in psiholog (* 1894) 10. september - Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom (* 1886) 11. september - Norman Levi Bowen, kanadski petrolog (* 1887) 7. oktober - Louis Rosier, francoski dirkač Formule 1 (* 1905) 1. november - Pietro Badoglio, italijanski častnik in politik (* 1871) 3. december - Aleksander Mihajlovič Rodčenko, ruski umetnik (* 1891) 6. december - Bhimrao Ramdži Ambedkar, indijski budistični socialni reformator, pravnik in filozof (* 1891) 14. december - Juho Kusti Paasikivi, finski politik (* 1870) 16. december - Frederick George Donnan, britanski kemik (* 1870)
Nobelove nagrade Fizika - William Bradford Shockley, John Bardeen, Walter Houser Brattain Kemija - Sir Cyril Norman Hinshelwood, Nikolaj Nikolajevič Semjonov Fiziologija ali medicina - André Frédéric Cournand, Werner Forßmann, Dickinson W. Richards Književnost - Juan Ramón Jiménez Mir - ni bila podeljena
*