Razstrupljanje ali detoksifikacija je odstranjevanje nakopičenih škodljivih snovi iz telesa.
V uradni medicini se razstrupljanje uporablja za odstranjevanje zaužitih ali vbrizganih strupov (npr. terapija s kelatorji) ali pri zdravljenju bolnikov s kronično odpovedjo ledvic (dializa). Lahko pa se izraz nanaša tudi na odvajanje od alkohola in drog, ko se telo po dolgoročnem jemanju substanc, ki povzročajo odvisnost, počasi vrača v normalno stanje. V alternativni medicini pa ima razstrupljanje nekoliko drugačen pomen.
Ozadje Detoksifikacija oz. razstrupljanje telesa v alternativni medicini temelji na konceptu avtointoksikacije, ki izhaja že iz medicinskih dognanj starih Egipčanov in starih Grkov.
Pri avtointoksikaciji oz. samozastrupitvi naj bi zaužita hrana, ki se zaradi različnih vzrokov dlje časa zadržuje v črevesju, začela gniti in sproščati različne nedoločene toksine, ki se nato zopet absorbirajo v krvni obtok ter tako škodujejo telesu in povzročajo pojavljanje določenih bolezenskih simptomov, kot je glavobol, utrujenost, izguba apetita in razdražljivost.
Po humoralni teoriji zdravja (tudi humorizem, humoralizem), ki naj bi jo uvedel Hipokrat in je privedla do ideje o avtointoksikaciji, naj bi določena hrana specifično vplivala na telo, da to proizvaja določene količine štirih humorjev (kri, sluz, črni žolč in rumeni žolč). Razmerje teh telesnih tekočin pri človeku pa naj bi odločalo o človekovem zdravju in značaju (štirje tipi temperamentov: flegmatik, kolerik, melanholik, sangvinik).
Humor Letni čas Element Organ Lastnosti Antično ime Sodobno ime Antične karakteristike Kri pomlad zrak jetra toplo in vlažno sangvinik artisan pogumen, optimističen, ljubeč Rumeni žolč poletje ogenj žolčnik toplo in suho kolerik idealist vzkipljiv, jezljiv Črni žolč jesen zemlja vranica hladen in suh melanholik guardian malodušen, nespečen, razdražljiv Sluz/flegma zima voda možgani/pljuča hladen in vlažen flegmatik rational miren, neobčutljiv
Koncept avtointoksikacije se je v medicinskih krogih obdržal skozi celoten srednji in novi vek. V 19. stoletju so dognanja na področju biokemije in mikrobiologije navidez podprla to teorijo, tako da so številne metode za razstrupljanje začele doživljati svoj razcvet (vse od konca 19. do začetka 20.st.), leta 1919 pa je članek Origin of the so-called auto-intoxication symptom, objavljen v Journal of the American Medical Association, zavrnil idejo, in od takrat dalje v uradni medicini zaradi pomanjkanja dokazov nima več nikakršne veljave. Je pa ideja doživela pravi razcvet v alternativni medicini, saj dandanes obstajajo mnoge različne tehnike za razstrupljanje telesa.
Škodljive substance v telesu oz. telesno breme Količino škodljivih substanc, ki so prisotne v človeškem telesu, označujemo z izrazom telesno breme. Mnoge škodljive substance se iz telesa sicer izločajo po naravnih poteh, vendar se nekatere odstranjujejo počasi ali v premajhnem obsegu. Gre predvsem za lipofilne oz. hidrofobne spojine, ki imajo večjo tendenco do maščobnega tkiva, v katerem se lahko kopičijo. Telesno breme določimo preko merjenja kemikalij oz. njihovih metabolitov v bioloških vzorcih, kot so kri, urin in materino mleko. Rezultate se podaja v masnih enotah (v gramih ali miligramih). Škodljive substance, ki jih pogosto najdemo v človeškem telesu: bisfenol A (BPA) polibromirani difenilni etri (PBDE) polibromirani bifenili (PBs) poliklorirani bifenili (PCs) ftalati DDT oksibenzon (benzofenon-3) triklosan živo srebro arzen svinec perflorirane spojine perklorati dioksini furani organoklorovi pesticidi Kemikalije v človeškem telesu so lahko kemijsko toksične ali pa radioaktivne. The Environmental Working Group je izvedla šest študij v zvezi s telesnim bremenom na Američanih kot del Human Toxome Project in našla 456 industrijskih polutantov, pesticidov in drugih kemikalij v krvi, urinu in materinem mleku pri 115 ljudeh različnih starosti. Določene polutante so našli celo v popkovni krvi novorojenčkov.
Te substance imajo lahko različne negativne učinke na zdravje: lahko povzročajo okvare pri rojstvu, rakava obolenja, lahko so škodljiva za kri, možgane oz. živčni sistem, endokrini sistem, ledvice oz. sečila, lahko vplivajo na imunski sistem, funkcijo razmnoževanja ali plodnost. Teh kemikalij dandanes ne moremo popolnoma izločiti iz našega okolja oz. telesa, lahko pa na različne načine zmanjšamo našo izpostavljenost tem snovem, npr. z uživanjem organske hrane, z izogibanjem določenim vrstam materialom, s premišljenim kupovanjem izdelkov za čiščenje in osebno nego ter tekstilnih izdelkov. Škodljive substance v našem telesu lahko razvrstimo v določene kategorije: alkohol (v velikih količinah povečuje tveganje za razvoj določenih oblik raka in pojav kapi, načne vitalne organe in možganske celice) kofein (če ga zaužijemo več kot 400 mg na dan, se v telesu tvori več stresnih hormonov) nikotin in druge substance v cigaretnem dimu, npr. svinec, arzenik, cianidi, ogljikov monoksid (povečujejo možnost nastanka določenih vrst raka) pesticidi in insekticidi (povzročajo utrujenost, alergije, kožna vnetja, določene oblike raka; naše telo jih le stežka izloča) kemične snovi, določeni hormoni, težke kovine, npr. svinec, živo srebro, aluminij (nahajajo se v proizvodih, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu in v telo vstopajo z vdihanim zrakom; akumulirajo se tudi v vodi in prsti ter tako prihajajo v hrano; povečujejo možnost nastanka bolezni dihal in sodelujejo pri nastanku radikalov v telesu) nasičene maščobe (povečujejo raven radikalov v telesu) sladkor (v prevelikih količinah vodi v debelost in karies, pospešuje tvorbo radikalov v telesu in ruši naravno bakterijsko floro)
Organi, ki sodelujejo pri razstrupljanju Sposobnost razstrupljanja ima že telo samo. Pri tem s svojimi funkcijami sodelujejo različni organi: jetra, maščevje, ledvice, koža, pljuča, limfni sistem, črevesje.
Okrog 75% snovi, ki jih zaužijemo, gre skozi jetra. V njih encimi nevtralizirajo škodljive, v vodi netopne strupe, jih pretvorijo v vodotopne, te pošljejo v ledvice ali v črevesje, od koder se izločijo iz telesa. Če v jetra pride prevelika količina strupov, jih telo uskladišči v maščobne zaloge, kjer povzročajo manj škode. Ledvice filtrirajo kri in izločajo odvečno tekočino ter vodotopne strupe, ki se izločijo s sečem. Koža proizvaja določene encime, ki absorbirane strupene snovi pretvorijo v vodotopne, da se lahko izločijo z urinom ali znojem. Med znojenjem se iz telesa izločajo tudi drugi strupi. Pljuča iz telesa odstranjujejo ogljikov dioksid, v njih pa so prisotne tudi antioksidativne snovi, ki varujejo pred prostimi radikali. Limfni sistem odstranjuje odpadne snovi, ki jih proizvaja telo samo. Črevesje filtrira škodljive sestavine, jih pošilja na predelavo v jetra in izloča predelane strupe.
Načini razstrupljanja Obstajajo različni načini razstrupljanja oz. izogibanja strupom v okolju: diete in postenje, čiščenje kolona, terapija s kelatorji, telesna aktivnost, razstrupljanje z blazinicami in obliži, Aqua Detox, zunanje razstrupljanje, razstrupljanje s kačjimi kamenčki.
Diete in postenje Očiščevalne diete so načrti prehranjevanja, ki naj bi vodili do učinkov razstrupljanja. Njihov namen je: pomagati prebavilom, da učinkovito vsrkajo hrano, ter zmanjšati izpostavljenost prebavil reaktivnim spojinam, kot so npr. alergene snovi zmanjšati telesno izpostavljenost zunanjim strupenim snovem, izločiti strupe, ki se zadržujejo v črevesju, izboljšati njegovo delovanje pomagati jetrom in drugim globinskim organom izločanja V takšnih dietah se priporoča uživanje organske, nepredelane in gensko neoporečne hrane. Zaželeno je uživanje velikih količin svežega sadja in surove zelenjave, določenih žitaric, stročnic, kalčkov, semen in oreškov, rib, nekaterih rastlinskih olj in zelišč in pitje večjih količin vode, zeliščnih čajev ali naravnih sokov. Izogibati pa se je potrebno alkoholu, kavi, čokoladi, mastnim in ocvrtim jedem, hrani, ki vsebuje sladkor, predelani hrani (vključno s kruhom), predhodno pripravljeni oz. konzervirani hrani, soli, moki, rdečemu mesu, svinjini, maslu, margarini, smetani, siru itd.
Postenje predstavlja zelo strogo dieto, pri kateri vnašamo v telo le vodo, včasih z manjšimi količinami sadja, zelenjave ali sokov, izključimo pa vse ostale sestavine hrane. Cilji postenja so različni: poleg razstrupljanja se nekateri odločajo zanj zaradi spiritualnih ali psiholoških razlogov. Pravilno postenje naj bi bilo sestavljeno iz treh stopenj: postopnega zmanjševanja količine hrane, posta, postopnega uvajanja hrane. Hitre spremembe prehranjevalnih navad niso zaželene, saj naj bi izzvale neprijetne pretrese v delovanju organizma. Potrebna je pazljivost, saj postenje lahko spremljajo določeni zapleti in težave. Če takšna dieta traja predolgo, telo izgublja mišično maso in pride do pomanjkanja esencialnih aminokislin. Upočasni se tudi presnova, tako da telo strupe odstranjuje počasneje kot ob normalnem prehranjevanju. Upočasnjena presnova zniža telesno temperaturo in posledično zmanjša znojenje. Lahko pride tudi do zaprtja, neprijetnega zadaha in slabega okusa v ustih, močnega telesnega vonja, zamašenega nosu, zadaha z vonjem po acetonu, zadaha po žolču, glavobola, slabosti, nespečnosti, utrujenosti, hudih bolečin oz. vročine ali občutka hladu. Vsi ti neželeni učinki so blažji, če upoštevamo pravilno izvedbo postenja v treh stopnjah. Postenje ni primeren način za izgubo telesne mase, saj se zaradi zmanjšanja mase mišičnega tkiva zmanjšajo metabolične potrebe organizma, kar ovira nadaljnjo izgubo telesne mase.
Znanstveniki in zdravniki takšne diete večinoma zavračajo kot nepotrebne in neučinkovite, saj naj bi že telo samo poskrbelo za učinkovito izločanje strupov in vzdrževanje ravnovesja. Kljub temu so po njihovem mnenju večinoma neškodljive. Številna pričevanja o izboljšanju zdravja in počutja znanstveniki pripisujejo placebo učinku, saj ne obstajajo nobeni kvantitativni podatki v zvezi s tem. Obstajajo mnoge različne očiščevalne diete, ki trajajo različno dolgo in so namenjene splošnemu razstrupljanju telesa ali pa kot del preventive ali terapije pri določenih bolezenskih stanjih. Primeri takšnih diet: dieta za zmanjševanje ame (ajurvedska dieta za odstranjevanje strupenih snovi) antropozofska dieta (laktovegetarijanska dieta z izdelki iz kislega mleka) Budwigova dieta (sadje, sokovi, laneno olje, skuta) Gersonova dieta za zdravljenje raka (sveži sadni sokovi, zelenjava, prehranski dodatki, izvlečki iz jeter, kavni klistirji) Kelleyeva dieta za preprečevanje raka (prehranski dodatki, encimi) dieta dr. Kousminove za preprečevanje raka (hrana z "vitalno" energijo, surova zelenjava, pšenica) makrobiotična dieta za uravnavanje jina in janga McDougallova dieta (vegetarijanska dieta z malo maščob in s polnovredno hrano) Moermanova dieta za preprečevanje raka (laktovegetarijanska dieta z dodanim jodom, žveplom, železom, citronsko kislino in vitamini A, B, C in E) Pritikinova dieta (vegetarijanska hrana z aerobno vadbo) Swankova dieta proti multipli sklerozi (nizke količine nasičenih maščob) čistilni program Rona L. Hubbarda, začetnika scientologije, z imenom Purification Rundown oz. Purif oz. Hubbard Method (vitaminski dodatki, posebno niacin v velikih količinah, dodatki z minerali, savna, telesna vadba, uživanje rastlinskih olj, dovolj vode)
Terapija s kelatorji Gre za vnos različnih kelirajočih spojin (dimerkaptosukcinilna kislina - DMSA, etilendiamin tetraocetna kislina - EDTA, dimerkapto-propan sulfonat - DMPS, tiamin tetrahidrofurfuril disulfid - TTFD in druge) v telo z namenom vezave in odstranjevanja ionov težkih kovin (svinec, arzen, živo srebro, železo) iz telesa.