thumb|right|Ostri kot thumb|right|Pravi kot thumb|right|Topi kot thumb|right|Iztegnjeni kot thumb|right|Vdrti kot thumb|right|Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če želimo poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem. Ta dva poltraka se imenujeta kraka kota, njuno skupno izhodišče pa vrh kota. Kote se običajno označuje z malimi črkami grške abecede: α (alfa), β (beta), γ (gama), δ (delta), ε (epsilon), φ (fi), ...
Kot lahko (zlasti v povezavi s trigonometrijskimi funkcijami) pomeni tudi zasuk poltraka okoli izhodišča. V tem primeru je kot lahko tudi večji od polnega kota (večji od 360°).
Kot, ki ima vrh V, kraka pa potekata skozi točki A in B se označi (vrh kota označuje srednja črka).
Enote za merjenje kotov
Velikost kota (krajše kar kot) se meri z naslednjimi enotami: radian, polni kot meri 2*π (rad) kotna stopinja, polni kot meri 360° grad (enota) ali gon, polni kot meri 400g tisočinka, polni kot meri 6400 tisočink s podajanjem naklonskega kota v procentih ali promilih z mnogokratnikom pravega kota, polni kot meri 4R.
Posebni koti
kot nič meri 0° oz 0 (rad). ostri kot meri manj kot 90° oz π/2 (rad). pravi kot, običajno označen z R (včasih tudi z L), meri 90° oz π/2 (rad). topi kot meri več kot 90° oz π/2 (rad) in manj kot 180° oz π (rad). iztegnjeni kot meri 180° oz π (rad). vdrti kot meri več kot 180° oz π (rad) in manj kot 360° oz 2*π (rad). polni kot meri 360° oz 2*π (rad). izbočeni kot meri manj kot 180°
Relacije med koti
Nekatere pare kotov povezujejo posebne zveze: sovršna kota imata skupen vrh, kraki pa se dopolnjujejo v dve premici sosednja kota imata skupen vrh in en krak sokota sta sosednja kota, ki skupaj sestavljata polravnino suplementarna kota imata vsoto 180° komplementarna kota imata vsoto 90°
Glej tudi
prostorski kot kotomer
Zunanje povezave