Kormorán, tudi veliki kormoran (znanstveno ime Phalacrocorax carbo), je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi po večjem delu starega sveta in na vzhodnih obalah Severne Amerike.
Zraste lahko od 70 do 102 cm z razponom kril med 121 in 160 cm. Tehtajo lahko od 1,5 kg do 5,3 kg.
Tako kot drugi kormorani imajo med perjem manj zraka kot drugi ptiči, zato lahko zasleduje ribe tudi pod vodo. Pogosto jih je možno opazovati, kako si po lovu sušijo perje.
Taksonomija Kormorana je prvi uradno opisal švedski naravoslovec Carl Linne v deseti izdaji njegovega dela Systema Naturae z dvočlenskim imenom Pelecanus carbo. Danes je kormoran ena izmed 12 vrst, uvrščenih v rod Phalacrocorax, ki ga je leta 1760 uvedel francoski zoolog Mathurin Jacques Brisson. Ime rodu izvira iz latinizirane oblika starogrške besede φαλακρός (phalakros, »plešast") in κόραξ (korax, »krokar«); vrstni pridevek carbo pa v latinščini pomeni »oglje«.
Podvrste Priznanih je šest podvrst. Dodatna vrsta, japonski kormoran Phalacrocorax capillatus, je zelo tesno povezana, pri čemer genetski dokazi kažejo, da bi lahko bila vključena znotraj P. carbo; in je navedena v spodnjem seznamu.
Slika Znanstveno ime Običajno ime Razširjenost OpombeNorthumberland, UK P. c. carbo (Linnaeus, 1758) atlantski kormoran Obale severnega Atlantika od severozahodne Francije, Britanije, Irske, zahodne Norveške, zahodnega Grenlanda in vzhodne Kanade do zvezne države Maine (severovzhod ZDA); prezimuje južno do severne Floride; nekoč tudi v Baltskem morju Prvi ga je opisal Linne na Švedskem leta 1758, a je tam kmalu lokalno izumrl; pozneje so ponovno naselili območje s podvrsto P. c. sinensisGojal, Gilgit-Baltistan, Pakistan P. c. sinensis (Staunton, 1796)syn. P. c. subcormoranus (C. L. Brehm, 1824) celinski kormoran Skoraj vsa Evrazija: od notranje zahodne Evrope do Indije in Šrilanke, do severovzhodne Rusije, severovzhodne Kitajske in Koreje, proti jugu do Turčije, osrednje Azije in severne Mongolije; posamične populacije tudi v osrednji južni Kambodži in južnem Vietnamu, severovzhodnem Borneu Širi se proti severu in zahodu; danes se območja prekrivajo in se križa z P. c. carbo vsaj v jugovzhodni Angliji, severni Franciji, na Nizozemskem in v SkandinavijiOsaka, Japonska P. c. hanedae Kuroda & Nm, 1925 japonski veliki kormoran Obalna in celinska Japonska, od Hokaida do Kjušuja Ekološko ločen od P. capillatus, manj strogo vezan na morsko okolje, pogosto v notranjosti.Parc National de Souss-Massa, Maroko P. c. maroccanus Hartert, EJO, 1906 maroški kormoran Obale severozahodne Afrike: od Maroka do Mavretanije Bel vrat in zgornji del prsiJezero Naivaša, Kenija P. c. lucidus Lichtenstein, MHC, 1823 beloprsi kormoran Podsaharska Afrika Bel vrat in prsiViktoria, Avstralija P. c. novaehollandiae Stephens, 1826 črni kormoran (Avstralija)črni shag (Nova Zelandija), kawau (Nova Zelandija, maorsko ime) Obalne in celinske regije Avstralije in Nove Zelandije: Severni otok, Južni otok, Stewartov otok in Chathamski otoki, Rennellov otok (južni Salomonovi otoki) ter Grande Terre (Nova Kaledonija) Sintip v zbirki Novozelandskiega muzeja Te Papa Tongarewa.Aichi (prefektura), Japan P. capillatus (Temminck & Schlegel, 1850) japonski kormoran Obale Japonske (od Hokaida do Kjušuja), Sahalina, jugovzhodne Rusije in Koreje Ekološko ločen od P. c. hanedae, strožje vezan na morsko okolje, redko v notranjosti.
Videi
Sklici
Zunanje povezave
Great cormorant Species text in The Atlas of Southern African Birds
Kategorija:Kormorani Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758 Kategorija:Ptiči Afrike Kategorija:Ptiči Azije Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Slovenije Kategorija:Ptiči Severne Amerike