Državni zbor Republike Slovenije ali kratko državni zbor je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije. Predstavlja spodnji dom slovenskega parlamenta, zgornji dom zaseda Državni svet Republike Slovenije. Državni zbor je začel delovati po volitvah 6. decembra 1992, ko se je iztekel mandat Skupščini Republike Slovenije. Prva konstitutivna seja je bila 23. decembra 1992. Glede na določbe Ustave Republike Slovenije in odločitev ustavnega sodišča predstavlja večji del nepopolnega dvodomnega slovenskega parlamenta.
Sestavlja ga 90 poslancev, ki so načeloma izvoljeni za mandatno dobo štirih let. Od tega je 88 poslancev izvoljenih na predlog političnih strank na državni ravni, dva poslanca pa sta izvoljena s strani pripadnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. 88 poslancev je voljenih po proporcionalnem volilnem sistemu, dva predstavnika manjšin pa po sistemu rangiranja (t. i. Borda sistem).
Od zadnjih državnozborskih volitev 22. marca 2026 zaseda 10. državni zbor. Na ustanovni seji 10. aprila 2026 je bil za predsednika Državnega zbora izvoljen Zoran Stevanović.
Ustavne določbe
Državni zbor je opredeljen v 4. delu Ustave Republike Slovenije in sicer v členih 80. do vključno 95.
Vsebine členov:
80. člen: ureja sestavo in način volitev poslancev 81. člen: določa mandatno dobo in roke za razpis volitev 82. člen: govori o poslancih kot predstavnikih vsega ljudstva in potrjevanju mandatov 83. člen: ureja poslansko imuniteto 84. člen: določa, da DZ voli predsednika z večino vseh glasov (pri tem ne določa, da mora biti predsednik tudi poslanec DZ) 85. člen: govori o zasedanjih in določa, kdo lahko zahteva sklic izredne seje 86. člen: govori o načinu odločanja in sklepčnosti DZ 87. člen: določa, da se lahko pravice urejajo samo z zakoni 88. člen: določa kvalificirane predlagatelje zakonov (vsak poslanec, Vlada, Državni svet ali 5.000 volivcev) 89. člen: določa, da se zakoni načeloma sprejemajo po večfaznem postopku 90. člen: govori o referendumu in o vsebinskih omejitvah glede razpisa referenduma 91. člen: določa rok za promulgacijo zakona in ureja ponovno odločanje na podlagi t. i. veta Državnega sveta 92. člen: govori o vojnem in izrednem stanju, daje DZ pristojnost odločanja o uporabi oboroženih sil in predsednika pooblašča za opravljanje teh nalog, če jih DZ ne more 93. člen: ureja parlamentarno preiskavo 94. člen: uvaja Poslovnik DZ 95. člen: ureja nagrajevanje poslancev
Pristojnosti Državnega zbora
Zakonodajna funkcija Državni zbor kot ustavodajalec in zakonodajalec sprejema:
ustavne zakone o spremembah in dopolnitvah Ustave Republike Slovenije; zakone in povezane dokumente (avtentične razlage zakonov in uradna prečiščena besedila zakonov); druge akte (odloki, sklepi, resolucije, deklaracije, nacionalne programe in priporočila); Poslovnik Državnega zbora in Poslovnik o parlamentarni preiskavi; državne proračunske dokumente (proračun, spremembe proračuna, rebalans proračuna in zaključni račun proračuna) in zakone o ratifikaciji mednarodnih pogodb.
Poleg naštetega pa Državni zbor:
obravnava zadeve Evropske unije, zavzema stališča do sprememb pogodb, na katerih temelji Evropska unija in sprejema stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v skladu z ustavo, zakonom in Poslovnikom Državnega zbora in odloča o razpisu referenduma (referendum o spremembi Ustave, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum, referendum o ustanovitvi občine, referendum o mednarodnih povezavah).
Volilna funkcija Državni zbor v okviru volilne funkcije voli:
predsednika in podpredsednike DZ, generalnega sekretarja DZ, predsednike in podpredsednike delovnih teles, člane in članice Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, predsednika Vlade in Vlado oz. ministre, sodnike Ustavnega Sodišča, sodnike mednarodnih sodišč, sodnike rednih sodišč, pet članov Sodnega sveta, štiri člane Državnotožilskega sveta, predsednika in podpredsednika Vrhovnega sodišča, Varuha človekovih pravic in namestnika Varuha, guvernerja in vice guvernerje Banke Slovenije, predsednika in dva podpredsednika Računskega sodišča, Informacijskega pooblaščenca, člane Fiskalnega sveta in druge nosilce javnih funkcij, če tako določa zakon.
Nadzorna funkcija V okviru svoje nadzorne funkcije Državni zbor:
odreja parlamentarno preiskavo, odloča o zaupnici ali konstruktivni nezaupnici Vladi, odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika Vlade ali ministra pred Ustavnim sodiščem, postavlja poslanska vprašanja in pobude predsedniku Vlade, ministrom in generalnemu sekretarju Vlade.
Ostale funkcije Državni zbor je pristojen še za:
odločanje o razglasitvi izrednega ali vojnega stanja, potrjevanje mandatov poslancev, odločanje o imunitetah (poslancev, sodnikov, Ustavnega sodišča in sodnikov rednih sodišč ter Varuha človekovih pravic in njegovega namestnika).
Zakonodajni postopek sličica|704x704_pik|Redni zakonodajni postopek DZ
Redni zakonodajni postopek
Začetek postopka Zakonodajni postopek se začne z vložitvijo predloga zakona Predsedniku DZ, to lahko storijo:
Vlada, Državni svet, vsak poslanec ali 5.000 volivcev.
Po prejemu Predsednik DZ predlog zakona posreduje poslancem in Vladi (v kolikor ta ni predlagateljica zakona). V primeru slednjega lahko Vlada o predlogu zakona poda mnenje. Do začetka obravnave predloga zakona lahko predlagatelj umakne predlog zakona s čimer je postopek končan ali ga zamenja z novim. Če ga zamenja se postopek znova začne s posredovanjem predloga zakona poslancem.
Prva obravnava Prva obravnava predloga zakona je načeloma opravljena s tem, ko predsednik DZ predlog zakona posreduje poslancem. Postopek se nadaljuje z drugo obravnavo.
Po posredovanju predloga zakona pa lahko najmanj 10 poslancev v roku 15 dni zahteva, da DZ na plenarni seji opravi splošno razpravo o predlogu zakona. Razprava je zaključena z odločanjem o sklepu ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Če DZ odloči, da ni primeren, je zakonodajni postopek končan, v nasprotnem primeru se nadaljuje z drugo obravnavo.
Po opravljeni prvi obravnavi (razen, če je opravljena splošna razprava in sprejet sklep, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo) predsednik DZ določi t. i. matično delovno telo (MDT) in mu dodeli zakon v obravnavo. Matično delovno telo je odbor ali komisija DZ, ki je vsebinsko pristojno za predlog zakona (npr. Odbor za obrambo je matično delovno telo za predloge zakonov s področja obrambe, gasilstva ipd.).
Če ima predlog zakona predvidene finančne posledice se dodeli tudi Odboru za finance, ki poroča matičnemu delovnemu telesu.
Druga obravnava Druga obravnava se opravi v dveh delih. V prvem delu predlog zakona obravnava matično delovno telo, v drugem delu pa na podlagi poročila MDT še DZ na plenarnem zasedanju.
Obravnava na matičnem delovnem telesu MDT opravi razpravo in odločanje o vseh členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom zakona. Razpravo in odločanje o členih lahko MDT tudi združi. Amandma je akt s katerim se spremeni ali dopolni besedilo prvotnega predloga zakona. Na podlagi sprejetih amandmajev se pripravi dopolnjen predlog zakona, ki je podlaga za obravnavo na seji DZ.
Amandmaje k posameznim členom predloga zakona lahko vlagajo:
poslanci, poslanske skupine, zainteresirano delovno telo, Odbor za finance, če ima predlog zakona finančne posledice in Vlada, ko ni predlagateljica.
Če ni bila opravljena splošna razprava v okviru prve obravnave, lahko MDT sklene, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. O sklepu odloča še DZ na plenarni seji, če je sklep sprejet je zakonodajni postopek končan, če pa DZ sklep zavrne in predlog zakona oceni kot primernega se predlog vrne v obravnavo MDT.
Obravnava na seji DZ Po zaključeni obravnavi na MDT se opravi še obravnava na seji DZ. Predstavitve stališč poslanskih skupin se lahko na seji DZ opravijo le v kolikor ni bila opravljena splošna razprava v okviru prve obravnave. DZ opravi razpravo o členih, h katerim so bili vloženi amandmaji in glasuje o amandmajih.
Pred sejo DZ se lahko vlagajo tudi novi amandmaji, vendar le k členom, h katerim je MDT že sprejelo amandmaje. Amandmaje lahko tokrat vlagajo:
skupine najmanj 10 poslancev, poslanske skupine, predlagatelj in Vlada, ko ni predlagateljica.
Po zaključeni drugi obravnavi na seji DZ se pripravi besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo. To storita Zakonodajno-pravna služba ali Vlada, ko je predlagateljica. V tem postopku se preveri usklajenost določb predloga zakona po sprejetih amandmajih in se o morebitni neskladnosti obvesti DZ. neskladnost se odpravi s t. i. uskladitvenim amandmajem, ki ga pripravi predlagatelj ali v izjemnih primerih MDT.
Če k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, DZ še na isti seji odloča o predlogu zakona v celoti.
Tretja obravnava Tretja obravnava se opravi zgolj na seji DZ, pri tem pa poslanci razpravljajo in odločajo o predlogu zakona v celoti. razprava o členih se opravi le, če so vloženi amandmaji.
Amandmaje v tretji obravnavi vlagajo:
predlagatelj, poslanske skupine in Vlada, ko ni predlagateljica.
Ko je končana razprava o amandmajih in morebitnem uskladitvenem amandmaju, DZ glasuje o zakonu v celoti.
DZ odloča z:
relativno navadno večino (večina prisotnih poslancev; najpogostejši način odločanja), absolutno navadno večino (vsaj 46 glasov poslancev), relativno kvalificirano večino (2/3 prisotnih poslancev) ali absolutno kvalificirano večino (vsaj 60 glasov poslancev).
Če se zakon nanaša na položaj narodnih skupnosti imata poslanca narodnih skupnosti veto na predlog zakona.
Predhodna obravnava Predlagatelj, ki ima namen vložiti predlog zakona lahko predlaga, da DZ na delovnem telesu pred vložitvijo predloga zakona opravi razpravo o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom. Odločitev o izvedbi predhodne obravnave sprejme Kolegij predsednika DZ. V razpravi sodeluje predlagatelj, lahko pa tudi Vlada, če ta ni predlagateljica. Mnenje lahko poda Zakonodajno-pravna služba DZ. Mnenje odbora se po opravljeni razpravi pošlje predlagatelju, ki mora mnenje
Predhodne obravnave se predlagatelji zakonov poslužujejo redko.
Skrajšani zakonodajni postopek Skrajšani postopek se lahko dopusti v primerih, ko gre za:
manj zahtevne spremembe zakonov, prenehanje veljavnosti nekega zakona ali njegovih določb, nezahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali pravom EU in spremembe zakona v zvezi z s postopkom pred Ustavnim sodiščem ali uresničitev ustavne odločbe.
O predlogu, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku odloči Kolegij Predsednika DZ.
V skrajšanem postopku se predlog zakona takoj dodeli v obravnavo MDT, tako torej ni splošne razprave v okviru prve obravnave. Druga in tretja obravnava na seji DZ se opravita na isti seji.
Nujni zakonodajni postopek Predlog zakona se lahko obravnava po nujnem postopku, ko je to nujno zaradi:
interesov varnosti ali obrambe države, odprave posledic naravne nesreče ali preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države.
Utemeljen predlog za obravnavo zakona po nujnem postopku lahko vloži Vlada. O predlogu odloči Kolegij Predsednika DZ.
Zakon je takoj dodeljen v obravnavo MDT in se obravnava na prvi naslednji seji DZ. V nujnem postopku ni splošne razprave v okviru prve obravnave, druga in tretja obravnava se opravita na isti seji. Amandmaje se lahko predlaga tudi ustno.
Ponovno odločanje o zakonu Državni svet lahko pred razglasitvijo zakona zahteva, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča. Pri ponovnem odločanju Državni zbor odloča z zahtevnejšo večino (večinoma z absolutno navadno večino).
Zahtevo za ponovno odločanje najprej obravnava MDT, izrečejo se že Zakonodajno-pravna služba, predlagatelj in Vlada.