Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.
V slovenski književnosti je pomemben in poznan predvsem zaradi svojih daljših in krajših pripovedi o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre. Njegova dela so namenjena tako mladi kot starejši populaciji.
Življenje
Pisatelj je bil rojen v Doslovčah, vasi pod Stolom na Gorenjskem, v revni kajžarski družini. Oče France si je pomagal kot krojač. Mati mu je bila Terezija (Reza) Ažman. Brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko je moral na Breznico v enorazrednico. Ker je že tam pritegnil učiteljevo in župnikovo pozornost, so prepričali očeta, da ga je poslal pozneje v Radovljico v 3. razred osnovne šole. Tam se je tudi naučil nemškega jezika. Bil je odličnjak, čeprav je večino svojega časa prebil na paši. Po končanem osnovnem šolanju doma in v Radovljici je od leta 1882 do 1891 obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Zaradi posmehovanja drugih otrok je tam preživljal notranjo krizo. Krize so se potem v njegovem življenju nekajkrat ponovile. Prvi razred je moral ponavljati, vendar je začetne težave uspešno premagal in leta 1891 z odliko maturiral. Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču Ljubljana. Posvečen je bil leta 1894. Kot duhovnik je služboval v Bohinju, na Jesenicah, v Kočevju, v Idriji, Sori pri Medvodah, Želimljah in drugod. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v Trnovo v Ljubljani. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot duhovnik in pisatelj. Zagovarjal je povezovanje vseh Slovencev med drugo svetovno vojno in odpor proti okupatorjem. Poleti 1944 je praznoval kot zlatomašnik. Za tem je komaj preživel v bombardiranju, ki je močno poškodovalo njegovo hišo. Do smrti je živel v Ljubljani, v hiši na Koleziji, ki jo je načrtoval Anton Suhadolc (ob potoku Gradaščica). Ulica, ob kateri stoji njegov dom, se danes imenuje Finžgarjeva ulica št. 12.
Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah je urejena kot muzejska hiša in razglašena za spomenik državnega pomena. Z njo že več kot petnajst let upravlja Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, hiša pa je vključena v Pot kulturne dediščine Žirovnica. Predstavlja značilen primer bivalne kulture kajžarske družine ob koncu 19. stoletja na Gorenjskem. V zgornjih prostorih so ohranjeni elementi tistega časa – črna kuhinja v veži, špajza, hiša in kamra – urejeni tako, da odražajo podobe, kakršne je v svojih delih opisoval Fran Saleški Finžgar.
Po njem se je imenovala Finžgarjeva nagrada za literaturo. Bil je urednik Mladike in med prvimi rednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od 1941 tudi častni meščan Ljubljane.
Delo thumb|right|250px|Plakat za predstavo Divji lovec v Narodnem gledališču leta 1919 Na začetku svoje književne poti je Finžgar pisal tudi pesmi, kar je kasneje opustil. Nadaljeval je s pripovednimi deli iz kmečkega in meščanskega življenja. V verjetno najbolj znanem delu Pod svobodnim soncem s podnaslovom Povest davnih dedov (1906-1907) je prikazal spopadanje med Slovani (v delu so imenovani Sloveni) in Bizantinci. Ima napeto in razširjeno zgodbo, ki naj bi spodbujala narod. Ob prvi svetovni vojni je nastala vojna kronika Prerokovana, ki vsebuje pripovedi Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana in druge.
Finžgar je prejel povabilo iz Hollywooda za ekranizacijo svojega romana Pod svobodnim soncem; scenarij je bil že napisan, vendar je projekt propadel, ker je vztrajal, da morajo biti glavni igralci slovanskega porekla.
V ljudskih povestih je upodobil svet, ki ga je poznal iz mladosti (povesti Strici, Dekla Ančka, Beli ženin), prav tako v ljudskih igrah Divji lovec, Veriga, Razvalina življenja. Spomine na mladost je predstavil v delu Leta mojega popotovanja (1957). Pisal je tudi za mladino (Študent naj bo, Gospod Hudournik, Makalonca).
Leto Delo Leto Delo 1890 potopis Iz veselih časov 1914 dramsko delo Veriga 1891 dramski prizor Na Gosposvetskem polju1915 cikel Prerokovana 1891 govor Arburetum1915 avtobiografska novela Konjička bom kupil 1892 črtica Francetov France 1916 novela Boji 1893 povest Gozdarjev sin 1917 Kronika gospoda Urbana 1894 novela Zaroka opolnoči 1918 črtica Golobova njiva 1896 idilični ep Triglav 1918 črtica Slike brez okvirja 1897 kratka značajka Pri Klemenčku 1919 črtica Polom 1898 kmečka povest Stara in nova hiša 1920 dramsko besedilo Razvalina življenja 1899 pripoved Deteljica 1923 črtica Razodetje 1899 pripoved Kvišku 1923 cikel treh zgodb Pisarna 1899 kmečka povest Dovolj pokore 1924 novela Beli ženin 1900 potopis Oranže in citrone 1925 črtica Gospod 1901 novela Oče je… 1926 povest Strici 1902 dramsko besedilo Divji lovec 1931 potopis Prek poljskih polj 1903 cikel črtic Moja duša vasuje 1934 Gospod Hudournik 1904 socialni roman Iz modernega sveta 1935 socialne črtice Sibirija 1905 povest Srečala sta se 1937 novela Tale naš Jaka 1906–1907 zgodovinski roman Pod svobodnim soncem 1938 novela Za prazen nič 1908 zgodba Življenje in smrt mohorske knjige 1939 zgodba Kovač popotnik 1909 avtobiografska povest Študent naj bo 1939 zgodba Prekvata ovca 1910 lovska črtica Na petelina 1944 alegorija Makalonca 1911 črtica Ecce homo; Naš vsakdanji kruh 1944 alegorija Kolednikove Prikazni 1912 novela Sama 1951 povest Mirna pota 1912 dramsko besedilo Naša kri 1951 črtica Njiva 1913 povest Dekla Ančka 1953 ljudska povest Gostač Matevž 1957 spomini Leta mojega popotovanja 1958 novela Na dopustu
Sklici
Viri
Glej tudi
Finžgarjeva rojstna hiša Pot kulturne dediščine seznam slovenskih akademikov seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti slovenska književnost seznam častnih meščanov Ljubljane seznam slovenskih duhovnikov seznam slovenskih pisateljev seznam slovenskih urednikov
Zunanje povezave
http://www.zirovnica.si/podrocje.aspx?id=241 http://www.dogaja.se/opis/fran_saleski_finzgar/10024
Finžgarjeva dela na dLib.si V digitalni knjižnici dLib.si ž
Kategorija:Slovenski dramatiki Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Slovenski akademiki Kategorija:Častni meščani Ljubljane Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kategorija:Slovenski uredniki Kategorija:Prešernovi nagrajenci Kategorija:Levstikovi nagrajenci Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico * Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado