Avguštin baron Codelli pl. Fahnenfeld, veletrgovec, kranjski plemič in zemljiški gospod, * 3. april 1685, Gorica, † 23. februar 1749.
Življenje Rodil se je v Gorici siromašnemu zdravniku Avguštinu Codelliju in materi Katarini Cristofolutti. Po stricu Petru Antonu Codelliju iz Ljubljane, ki ni imel otrok, je leta 1727 podedoval zelo veliko premoženje: veletrgovino z železom in zemljiško gospostvo Kodeljevo. S tem je postal eden najbogatejših na Kranjskem. V zakonu z grofico Marjano Candido je imel dva otroka, Jožefa Antona, ponovnega začetnika ljubljanske veje Codellijev, in Franca.
Cesar Karel VI. ga je povzdignil v plemiški stan, cesarica Marija Terezija pa ga je leta 1749 povzdignila med dedne nemške barone z naslovom pl. Fahnenfeld.
Pokopan je v nadškofijski kapeli v Gorici.Primorski slovenski biografski leksikon. 1976, 3. snopič
Delo Kmalu po tem je skupaj z Michelangelom Zoisom ustanovil trgovsko družbo v Ljubljani, na katero je prenesel vso veletrgovino z železom. Družba je trgovala na veliko največ z železom in železnino, volno in cenedskim suknom. Svoj delež v družbi je nato leta 1735 prodal družabniku Zoisu.Valenčič, V. (1994): Trgovina na Kranjskem v 18. stoletju. Zgodovinski časopis 48(2):217-230
Med letoma 1727 in 1749 je bil tudi gospodar gospostev Kodeljevo, Thurnau in Dobrava, ki so se pod njegovim vodstvom močno razširili.Pavle Blaznik, "Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici", 1971, Razprave zv. 2, Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, str. 27-96
Avguštin Codelli je zaslužen tudi za slovensko slovstvo. Denarno je podpiral ljubljanske kapucine, da so lahko izdali zbirko pridig v slovenskem jeziku patra Rogerija Palmarium Empyreum (Zmagovita nebesa). V zahvalo sta njemu posvečeni obe knjigi pridig; prva je izšla leta 1731 v Celovcu, druga pa leta 1743 v Ljubljani.
Viri
Kategorija:Rojeni leta 1685 Kategorija:Umrli leta 1749 Kategorija:Codelliji Kategorija:Kranjski plemiči