Rafko Dolhar, slovenski zdravnik, planinec, politik, publicist, pisatelj, kulturni delavec, * 3. avgust 1933, Trbiž (Italija), † 28. februar 2026, Trst.
Življenje in delo Rafko Dolhar se je rodil v družini zdravnika Alojza Dolharja v Žabnicah, mati je bila Ida (rojena Erlih). Ljudsko šolo je obiskoval v Trbižu, slovensko gimnazijo in licej pa v Trstu, maturiral je leta 1952. Študij medicine je leta 1963 zaključil na univerzi v Padovi in tam tudi specializacijo iz medicine dela (1965) in športne medicine (1971). Leta 1968 je bil izvoljen za profesorja anatomije človeka na Naravoslovni fakulteti Univerze v Trstu, kjer je predaval do upokojitve leta 1994. Poleg poklicnega dela je bil vsa leta aktiven tudi v vodstvu edine slovenske politične stranke v Italiji in sicer kot pokrajinski tajnik stranke SSk za Trst. Med letoma 1966 in 1976 je bil na strankini list izvoljen v tržaški občinski svet, v katerem je bil med drugim od 1974 odbornik za zdravstvo. Leta 2015 mu je vodstvo stranke podelilo plaketo, na kateri je vgravirano: Slovenska skupnost izreka priznanje in zahvalo za nesebično in požrtvovalno štiridesetletno delo v korist narodnostnim pravicam Slovencev v Italiji. V okviru predavateljskega in publicističnega dela je potrebno omeniti pet ciklov predavanj na Radiu Trst A, ki so bila na sporedu v letih 1958−1970 v naslednjih tematskih sklopih: Izleti po gorah, Alpske smeri in poti, Iz planinskega dnevnika, Bližnja in daljna smučišča in Človek in cesta. Sodeloval je pri sestavi Vodnik po planinski poti SPD Trst (1975) in je napisal več knjig: Pot v planine (Trst, 1965), Človek in cesta (Trst, 1971) in Pot iz planin (Trst, 1974). V Planinskem vestniku je objavil poljudne članke: Bivak pod Montažem (1962), V viševem severozahodnem žlebu (1962) Dve poti s Koroške (1963) in Dva kraška sprehoda (1966).Primorski slovenski biografski leksikon (1977). Snopič 4. Gorica: Goriška Mohorjeva družba
Rafko Dolhar se je zelo kulturno udejstvoval med Slovenci v Italiji. Med drujim je bil član Društva slovenskih pisateljev in Društva književnikov Primorske. Več let je bil podpredsednik in predsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Izredno se je zavzemal za ovrednotenje vloge slovenskih zdravikov v Italiji. Stalno je sodelaval in je bil redni obiskovalec ponedeljkovih večerov v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Več let je bil zelo aktiven tudi v krožku za družbena vprašanja Virgil Šček, bil je tudi član Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske.
Leta 2025 mu je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar podelila državno medaljo za zasluge.
Glej tudi seznam slovenskih zdravnikov seznam slovenskih pisateljev
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski zdravniki Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Trstu Kategorija:Slovenski politiki Kategorija:Videmski Slovenci Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji Kategorija:Tržaški Slovenci Kategorija:Slovenski kulturni delavci