thumb|300px|alt=Sredica JE Krško med menjavo goriva|sličica|Sredica jedrske elektrarne Krško, primer energetske tehnologije Tehnologija vključuje uporabo teoretičnih znanj in idej za ustvarjanje rešitev, ki se lahko večkrat uporabijo za doseganje praktičnih rezultatov. Pojem tehnologija se nanaša tudi na same izdelke, ki so rezultat uporabe teh znanj.: "The first pole, that of the naturalisation of a new discipline within the university curriculum, was presented by Christian Wolff in 1728, in Chapter III of the "Preliminary discourse" to his Philosophia rationalisis sive Logica: 'Technology is the science of skills and works of skill, or, if one prefers, the science of things made by man's labour, chiefly through the use of his hands.'". Ti izdelki so lahko fizični, kot so stroji ali orodja in neopredmeteni, kot je programska oprema. Tehnologija igra ključno vlogo v znanosti, tehniki in vsakdanjem življenju.
Razvoj tehnologije je povzročil velike spremembe v družbi. Najstarejša tehnologija, ki jo poznamo,so kamnita orodja, ki so jih uporabljali ljudje v prazgodovini. Kasneje so se naučili nadzorovati ogenj, kar je imelo pomembne posledice za razvoj človeških možganov in jezika v ledeni dobi. Izum kolesa v bronasti dobi je omogočil potovanja na daljše razdalje in ustvarjanje bolj zapletenih strojev. Novejši tehnološki izumi, kot so tiskarski stroj, telefon in internet, so olajšale komunikacijo in prispevale k razvoju gospodarstva znanja.
Tehnologija ima lahko, kljub temu da spodbuja gospodarski razvoj in izboljšuje kakovost življenja, tudi negativne posledice, kot so onesnaženje okolja in izčrpavanje naravnih virov. Povzroča lahko družbene probleme, kot je tehnološka brezposelnost zaradi avtomatizacije. Zaradi teh negativnih vplivov potekajo stalne filozofske in politične razprave o vlogi in uporabi tehnologije, etiki tehnologije in kako zmanjšati njene škodljive učinke.
Etimologija Beseda tehnologija izvira iz začetek 17. stoletja in je prvotno pomenil "sistematična obravnava" (iz grščine , iz in , 'študij, znanje'). Pred pojavom izraza tehnologija so stari Grki uporabljali besedo tékhnē, ki je pomenila "znanje o tem, kako izdelovati stvari". To znanje je vključevalo različne dejavnosti, vključno z arhitekturo.
V 19. stoletju so na evropski celini začeli uporabljati nemško besedo technik in francosko besedo technique za opis načinov izvajanja različnih dejavnosti, ki so vključevale vse tehnične umetnosti, kot so ples, navigacija ali tiskanje, ne glede na to, ali so zahtevale uporabo orodij ali instrumentov. V tistem času je izraz Technologie (nemško in francosko) označeval bodisi akademsko disciplino, ki je preučevala "metode umetnosti in obrti", bodisi na politično disciplino, "ki je bila namenjena urejanju zakonodaje o funkcijah umetnosti in obrti." Ker v angleščini ni bilo razlikovanja med izrazoma Technik in Technologie, so oba prevajali kot technology. Izraz je bil najprej v angleščini redko uporabljen in se je večinoma nanašal na akademsko disciplino, kot je to v Massachusetts Institute of Technology (Massachusettski inštitut za tehnologijo).
V 20. stoletju je zaradi znanstvenega napredka in druge industrijske revolucije tehnologija prenehala veljati za ločeno akademsko disciplino in je prevzela današnji pomen: sistematična uporaba znanja za praktične namene.: "With the industrial revolution and the important part England played in it, the word technology was to lose this meaning as the subject or thrust of a branch of education, as first in English and then in other languages it embodied all technical activity based on the application of science to practical ends."
V slovenščini imata besedi tehnika in tehnologija različne pomene, vendar sta tesno povezani.
Tehnika se nanaša na namerno in premišljeno spreminjanje naravnega sveta v umetno človeško okolje. Vključuje uporabo orodij, veščin, materialov, energije in drugih metod za izvedbo specifičnih aktivnosti ali nalog. Tehnika zajema vse naprave, objekte, postopke in procese, ki so namenjeni spreminjanju okolja. Predstavlja področje človeških izkušenj, spretnosti in znanja, ki omogočajo oblikovanje okolja, ki ustreza človekovim materialnim in duhovnim potrebam. Tehnologija vključuje znanstveni razlago in obravnavo naprav, objektov, postopkov in procesov. Uporablja se v različnih področjih, kot so znanost, inženiring, management in druge človeške dejavnosti ter zajema tako tehnične kot znanstvene discipline. Vključuje uporabo strojev, orodij, metod, tehnik, organizacijskih sistemov in znanja. Tehnologija je širši koncept, ki zajema vse sposobnosti za izdelavo, uporabo in delovanje uporabnih stvari, in je v bistvu znanost o tehniki.
Zgodovina
Prazgodovina alt=refer to caption|sličica|Oseba, ki drži ročno sekiro Orodja so sprva razvili hominidi s pomočjo opazovanja ter s poskusi in učenjem na napakah. Približno pred dvema milijonoma let so se naučili izdelovati prva kamnita orodja tako, da so udarjali po prodniku in odbijali koščke ter tako oblikovali ročno sekiro. Približno pred 75 tisoč leti so hominidi izboljšali tehniko izdelave kamnitih orodij z uporabo tehnike luščenja pod pritiskom, kar je omogočilo natančnejše oblikovanje orodij.
Charles Darwin je menil, da je odkritje ognja »eno najpomembnejših odkritij v človeški zgodovini«. Različni dokazi, vključno z arheološkimi najdbami, spremembami v prehrani in družbenimi praksami, kažejo na to, da so ljudje uporabljali ogenj neprekinjeno že pred vsaj 1,5 milijona let. Ogenj, ki so ga kurili z lesom in ogljem, je omogočil zgodnjim ljudem kuhanje hrane. To je izboljšalo prebavljivost hrane, povečalo njeno hranilno vrednost in omogočilo uživanje večjega števila različnih vrst hrane. Glede na hipotezo o kuhanju je menil, da naj bi sposobnost kuhanja hrane prispevala k povečanju velikosti možganov hominidov. Vendar nekateri raziskovalci menijo, da za to ni dovolj trdnih dokazov. Arheološki dokazi kažejo, da so ljudje uporabljali ognjišča že pred 790 tisoč leti; raziskovalci verjamejo, da je to verjetno prispevala k večji socializaciji in morda tudi k razvoju jezika.
Poleg kamnitih orodij in ognja so ljudje v paleolitiku razvili tudi tehnologije za izdelavo oblačil in gradnjo zatočišč. Arheologi se ne strinjajo glede natančnega časa nastanka teh tehnologij, vendar pa so našli dokaze, da so ljudje nosili oblačila pred 90-120 tisoč leti in gradili zatočišča pred 450 tisoč leti. Sčasoma so ljudje izboljšali svoja bivališča, ki so postajala bolj napredna in kompleksna. Že pred 380 tisoč leti so ljudje gradili začasne lesene kolibe. Izdelovali so oblačila iz kož in krzna živali, ki so jih ulovili, kar jim je omogočilo, da so se širili na hladnejša območja. Migracije iz Afrike so se začele pred približno 200 tisoč leti, sprva v Evrazijo.
Neolitik
alt=Photo of Neolithic tools on display|sličica|Vrsta neolitskih artefaktov, vključno z zapestnicami, glavami sekir, dleti in orodji za poliranje Neolitska revolucija (ali prva poljedelska revolucija) je povzročila hitrejši razvoj novih tehnologij in povečanje kompleksnosti družbe. Velik tehnološki napredek v tem obdobju je bil izum glajene kamnite sekire, ki je omogočila obsežno krčenje gozdov in kmetovanje. V neolitiku se je uporaba glajenih kamnitih sekir močno povečala, čeprav so jih na nekaterih območjih, na primer na Irskem, uporabljali že v mezolitiku. Z razvojem kmetijstva so ljudje lahko prehranili večje skupine ljudi. Ko so se naselili na enem mestu je, so lahko imeli več otrok, saj dojenčkov nomadom ni bilo več treba nositi s seboj. Poleg tega so lahko otroci pomagali pri delu na poljih, kar je bilo lažje kot sodelovanje pri lovu in nabiranju, kar je bilo bolj značilno za način življenja lovcev in nabiralcev.
Ko se je povečalo število prebivalcev in delovne sile, je prišlo do večje specializacije delovne sile. Ni natančno znano, kaj je sprožilo prehod od zgodnjih neolitskih vasi do prvih mest, kot je Uruk, in prvih civilizacij, kot je Sumerija; vendar se domneva, da je pomembno vlogo odigral pojav vedno bolj hierarhičnih družbenih struktur in specializiranega dela, trgovine in vojn med sosednjimi kulturami. Zaradi potreb po namakanju in drugih okoljskih izzivov so se ljudje morali združiti in sodelovati.
Izum pisave je imel velik vpliv na človeško družbo. Omogočala je širjenje kulturnega znanja, kar je oblikovalo temelje za zgodovino, knjižnice, šole in znanstvena raziskovanja.
Z razvojem tehnologij, kot so peči in mehovi, so ljudje prvič lahko talili in oblikovali kovine, kot so zlato, baker, srebro in svineckovine, ki jih v naravi najdemo v relativno čisti obliki. Ljudje so hitro spoznali, da so bakrena orodja boljša od kamnitih, kostnih in lesenih. Zato so verjetno začeli uporabljati naravni baker že na začetku neolitika, pred približno 10 tisoč leti. Čeprav se naravni baker ne pojavlja v velikih količinah, so bakrove rude precej pogoste in nekatere od njih pri gorenju v lesu ali oglju zlahka proizvedejo kovino. Z razvojem tehnologije obdelave kovin so ljudje odkrili zlitine, kot sta bron in medenina, približno 4.000 let pr. n. št. Prva uporaba zlitin železa, kot je jeklo, se je začela okoli leta 1.800 pr. n. št.
Antika
alt=Photo of an early wooden wheel|sličica|Kolo so izumili Ko so ljudje spoznali, kako uporabljati ogenj, so začeli raziskovati in uporabljati tudi druge vire energije, kot sta veter in voda. Prva znana uporaba vetrne energije je bila jadrnica. Najstarejši zapis o ladji z jadrom izvira iz časa okoli 7.000 pr. n. št. in opisuje ladjo na Nilu. Egipčani so že v prazgodovini izkoriščali vsakoletno poplavljanje Nila za namakanje svojih polj. Sčasoma so razvili namakalne kanale in zbiralnike za boljši nadzor in upravljanje s poplavnimi vodami. Stari Sumerci v Mezopotamiji so za namakanje uporabljali zapleten sistem kanalov in nasipov za preusmerjanje vode iz Tigrisa in Evfrata. sličica|Kolo z Ljubljanskega barja - najstarejše znano odkrito leseno kolo Arheologi ocenjujejo, da so različne kulture neodvisno in približno istočasno izumile kolo. Te kulture so bile v Mezopotamiji, na območju današnjega Iraka, na severnem Kavkazu (majkopska kultura), ter v srednji Evropi. Različni strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo kolo izumljeno nekje med 5.500 in 3.000 pr. n. št., vendar se večina strinja, da je to bilo bližje letu 4.000 pr. n. št. Najstarejši znani artefakti, ki vsebujejo risbe vozov s kolesi, so datirani v približno 3.500 pr. n. št. Nedavno so arheologi na Ljubljanskem barju odkrili najstarejše znano leseno kolo na svetu.
Izum kolesa je imel velik vpliv na trgovino in vojskovanje. Ljudje so hitro spoznali, da lahko z vozovi na kolesih prevažajo težke tovore. Stari Sumerci so uporabljali lončarsko vreteno, ki so ga morda tudi sami izumili. Kamnito lončarsko kolo, najdeno v mestu Ur, sega v leto okoli 3.429 pr. n. št. Na istem območju so našli poleg tega še starejše fragmente lončenine, ki so bili izdelani na lončarskem kolesu. Hitra (rotacijska) lončarska kolesa so omogočila množično proizvodnjo lončenih izdelkov, vendar je bila uporaba kolesa za pretvorbo energije, na primer preko vodnih koles, mlinov na veter in celo tekalnih stez, tista inovacija, ki je spremenila uporabo virov energije. Prvi dvokolesni vozovi so bili razviti iz preprostega transportnega sredstva travoisa (sestavljen je bil iz dveh dolgih palic pritrjenih na živali, kot so psi ali konji, ali pa so ga vlekli ljudje) in so bili prvič uporabljeni v Mezopotamiji in Iranu okoli 3000 pr. n. št.