Guózidžjen, prevedeno kot Cesarski kolegij,. Cesarska akademija, Cesarska univerza, Nacionalna akademija ali Nacionalna univerza,. je bila najvišja akademska in izobraževalna ustanova skozi večino zgodovine cesarske Kitajske. Ustanovljena je bila med vladavino cesarja Vuja iz dinastije Džin (vladal 266 –290) in je v naslednjih 200 letih postala najvišja akademska ustanova na Kitajskem. Guozidžjen je bil ukinjen leta 1907 med dinastijo Čing.

Zgodovina Dinastija Džin Guozidžjen je bil ustanovljen pod cesarjem Vujem iz Džina za izobraževanje njegovih sinov.. Ko je bil v cesarstvu uveden devetstopenjski sistem za ocenjevanje birokratov v kitajski vladi, je bil ustanovljen tudi Guozidžjen za osebje s petim in višjim rangom. Guozidžjen je s tem postal izobraževalna ustanova za plemiče, medtem ko je bil Tajšju degradiran na poučevanje običajnih ljudi. Tajšju je bil podrejen Guozidžjenu in izobraževal študente, ki so dosegli najboljše rezultate na cesarskem izpitu.

Severne in južne dinastije V naslednjih 200 letih je Guozidžjen postal glavna izobraževalna ustanova v južnih dinastijah. Šestnajst kraljestev in severne dinastije so prav tako ustanovile svoje šole, vendar so bile na voljo le sinovom in sorodnikom visokih uradnikov. Dinastija Severni Vej je ustanovila Osnovno šolo štirih vrat.

Dinastiji Sui in Tang Med dinastijo Sui so pod upravo Guozidžjena spadale pravna šola, šola za aritmetiko in šola za kaligrafijo. Te šole so sprejemale sorodnike uradnikov z osmim in nižjim rangom, medtem ko so šole Tajšju, Guozidžjen in Šola štirih vrat služile višjim rangom. Do začetka dinastije Tang (618–907) je bilo v Guozidžjen vpisanih 300 študentov, v Tajšju 500, v Šolo štirih vrat 1300, v pravno šolo 50 in po 30 v šoli za kaligrafijo in aritmetiko. Cesar Gaozong iz dinastije Tang (vladal 649–683) je ustanovil Guozidžjen tudi v Luojangu. Povprečna starost študentov je bila od 14 do 19 let, na pravni fakulteti pa od 18 do 25 let. Študenti teh ustanov, ki so se prijavili na državne izpite, so svoja imena posredovali Ministrstvu za obrede, ki je bilo odgovorno tudi za njihovo imenovanje na vladne položaje..

Dinastija Song Pod dinastijo Song je Guozidžjen postal osrednja upravna institucija za vse državne šole po vsem cesarstvu. Med njegovimi nalogami so bile vzdrževanje stavb, gradnja novih objektov in izobraževanje študentov. Guozidžjen je imel knjižnico in tiskarno z delavnico za izdelavo tiskarskih blokov.

Okoli leta 1103 je Guozidžjen ustanovil svojo medicinsko šolo Jišue (醫學, Yīxué). Institucija je uzakonila študij medicine med plemstvom in višjimi sloji cesarstva, ki so medicino prej imeli zgolj za obrt. Diplomanti medicinske šole so dobili formalni naziv in licenco za delo v Imperialnem zdravniškem uradu (尚藥局, Šangjaodžu).

Leta 1104 so bili prefekturni izpiti ukinjeni v korist sistema treh fakultet, ki je od vsake prefekture zahteval, da v Tajšju pošlje letno kvoto študentov. Zahteva je naletela na kritike nekaterih uradnikov, ki so trdili, da novi sistem koristi bogatim in mladim, a je manj pravičen, ker so se sorodniki uradnikov lahko vpisali, ne da bi se preverile njihove veščine. Leta 1121 je bil lokalni sistem treh fakultet ukinjen, na nacionalni ravni pa je bil ohranjen.. Za nekaj časa je bil opuščen tudi nacionalni sistem izpitov v korist neposrednega imenovanja študentov Tajšju na vladne položaje. Tajšju ni preživel propada dinastije Song in je prenehal obstajati, kasneje pa je postal sinonim za Guozidžjen.

Dinastija Ming Med dinastijo Ming je cesar Hongvu spodbujal študij prava, matematike, kaligrafije, konjeništva in lokostrelstva na šoli Guozijdžjen..

Dinastija Čing Guouzidžjen je bil leta 1907 ukinjen.

Lokacije Guozidžjeni so bili v prestolnicah vseh kitajskih dinastij: Čanganu, Luojangu, Kajfengu in Hangdžovu. V zgodnjih letih dinastije Ming je bil Guozidžjen v Nankingu. Kasneje je imela dinastija Ming dve prestolnici, zato sta obstajala dva Guozidžjena: eden v Nankingu, ki velja za matično ustanovo Jugovzhodne univerze, Univerze v Nankingu in Nacionalne centralne univerze, in eden v Pekingu. Med dinastijo Čing je bil edini Guozidžjen v Pekingu.

Pekinški Guozidžjen je bil cesarski kolegij v času dinastij Juan, Ming in Čing. Večina obstoječih stavb je bila zgrajena v času dinastije Ming. Bil je zadnji Guozidžjen na Kitajskem in velja za predhodnika Pekinške univerze.

Vietnam V Vietnamu je bila leta 1076 na mestu Templja književnosti zgrajena univerza Guozidžjen (vietnamsko: Quốc tử giám, chữ ). Bila je prva vietnamska univerza in delovala do leta 1779. Leta 1802 je dinastija Ngujen ustanovila prestolnico Hue in v novi prestolnici ustanovili novo cesarsko akademijo. Med pomembnimi rektorji univerze Quốc tử giám v Hanoju so bili Ču Van An, Ngujen Fi Kan in Vu Mien.

Sklici

Viri

. . .

Kategorija:Univerze Kategorija:Ustanovitve v 3. stoletju Kategorija:Ukinitve leta 1907 Kategorija:Kitajska Kategorija:Vietnam