Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana in največkrat uporabljena abeceda je latinica, katere različico uporabljamo tudi za zapis moderne slovenščine, njej najbolj sorodni sta cirilica in grška abeceda, vse so se razvile iz starogrške abecede (~ 800 pr. n. št.). Obstaja okoli 60 različnih vrst abeced, veliko se jih ne uporablja več oz. jih uporabljajo le še zgodovinarji. Je tudi veliko načrtno ustvarjenih abeced, ki so nastale v 19. in 20. stoletju.
Ime abeceda izhaja iz prvih štirih črk v latinski abecedi - a + be + ce + de; podobnega izvora sta manjkrat uporabljena sopomenka alfabet (iz grških črk alfa + beta) in izraz azbuka (iz cirilskih cerkvenoslovanskih črk azь + buky) za zaporedje črk v glagolici ali cirilici.
V sedanji standardni slovenski abecedi, ki je vrsta latinice oz. natančneje gajice, 25 znakov, od tega 5 samoglasnikov (a, e, i, o in u) in 20 soglasnikov (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž), čeprav SSKJ že uvršča črke iz standardne (angleške) latinice (q, w, x in y) tudi v slovensko.
Zgodovina sličica|828x828_pik|Razvoj latinice
feničanska soglsniška abeceda stara grška abeceda etruščanska abeceda latinica v 7. stol. pr. n. št. latinica v 3. stol. pr. n. št. latinica v 1. stol. pr. n. št. latinica v srednjem veku, sedaj standardna latinica Nekateri dodatni znaki v latinici. ki se pojavljajo v določenih jezikih Tri glavne evropske abecede (latinica, cirilica in grška abeceda) so se vse razvile iz starogrške abecede, ta pa iz feničanske soglasniške abecede. Večina ostalih abeced, ki so še v uporabi, so bile narejene načrtno. Abeceda je najbližje abdžadom, saj je že feničanska soglasniška abeceda abdžad in se je iz njih razvila.
Seznam abeced Po svetu obstaja okrog 60 različnih glavnih vrst abeced (npr. slovenska in angleška abeceda se štejeta pod isto - latinico). Adlam Adlam (𞤀𞤣𞤤𞤢𞤥) je abeceda, ki sta jo leta 1989 sestavila Ibrahima in Abdoulaye Barry, brata iz Gvineje, ki sta jo sestavila za jezik fula ali fulani. Ime izhaja iz prvih štirih črk, ki so 𞤂 ,𞤁 ,𞤀 in 𞤃, kar bi pri prečrkovanju v latinico bilo A, D, L in M. Črke so bile izbrane načrtno, saj predtavljajo kratico za Alkule Dandayɗe Leñol Mulugol, kar pomeni "abeceda, ki ščiti ljudi pred izginjanjem". Abeceda je hitro postala popularna in govorci jezika fulani v Gvineji, Liberiji in Nigeriji so jo hitro začeli uporabljati. Je ena izmed mnogih afriških abeced. Brata sta izdala veliko na roke napisanih knjig v adlamski abecedi in začeli učiti ljudi pisanja abecede. Po velikem uspehu sta postavila tudi šole po Togu, Senegalu, Beninu in celo eno v New Yorku. Po izdaji prvih tiskanih knjig pa je Gvinejski parlament pisavo prepovedal in Ibrahima je bil zato v zaporu tri mesece. Nato je pobegnil v ZDA, kjer je začel ustvarjati različne pisave za adlamsko abecedo. Adlamska abecedaVelika črkaMala črkaImePrečrkovanje v latinicoIzgovorjavaUnicode koda𞤀𞤢AlifAaU+E900, U+E922𞤁𞤣DaaliDdU+E901, U+E923𞤂𞤤LaamLlU+E902, U+E924𞤃𞤥MiimMmU+E903, U+E925𞤄𞤦BaBbU+E904, U+E926𞤅𞤧SinnyiiyheSsU+E905, U+E927𞤆𞤨PePpU+E906, U+E928𞤇𞤩BheB?ɓU+E907, U+E929𞤈𞤪RaRr/ɾU+E908, U+E92A𞤉𞤫EEeU+E909, U+E92B𞤊𞤬FaFfU+E90A, U+E92C𞤋𞤭IIiU+E90B, U+E92D𞤌𞤮OOoU+E90C, U+E92E𞤍𞤯DhaD?ɗU+E90D, U+E92F𞤎𞤰YheHʔʲU+E90E, U+E930𞤏𞤱WawUA?wU+E90F, U+E931𞤐𞤲NunNnU+E910, U+E932𞤑𞤳KafKkU+E911, U+E933𞤒𞤴YaJjU+E912, U+E934𞤓𞤵UUuU+E913, U+E935𞤔𞤶JiimDŽd͡ʒU+E914, U+E936𞤕𞤷ChiČt͡ʃU+E915, U+E937𞤖𞤸HaH?hU+E916, U+E938𞤗𞤹QaafK?qU+E917, U+E939𞤘𞤺GaGgU+E918, U+E93A𞤙𞤻NyaNJ?ɲU+E919, U+E93B𞤚𞤼TuTtU+E91A, U+E93C𞤛𞤽NhaNŋU+E91B, U+E93DDodatne črke𞤜𞤾VaVvU+E91C, U+E93E𞤝𞤿KhaHxU+E91D, U+E93F𞤞𞥀GbeGB?ɡ͡bU+E91E, U+E940𞤟𞥁ZalZzU+E91F, U+E941𞤠𞥂KpoKP?k͡pU+E920, U+E942𞤡𞥃ShaŠʃU+E921, U+E943DiakritikeDiakritikaOpisUnicode koda◌𞥄Podaljša izgovorjavo črki alif (ã)U+1E944◌𞥅Podaljša izgovorjavo drugim samoglasnikomU+1E945◌𞥆Podaljša izgovorjavo soglasnikom (ga podvoji)U+1E946◌𞥇Med soglasnik, za katerem stoji, in prvim samoglasnikom za njim vrine ʔ (glottal stop)U+1E947◌𞥈Soglasnik prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno niU+1E948◌𞥉Soglasnik podaljša in prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno niU+1E949◌𞥊Pika, lahko se nahaja zgoraj (hoortobbhere) ali spodaj (lestobbhere)U+1E94A𞥋Se uporablja med n in drugim soglasnikom, da pove, da sta glasova nosnaU+1E94B◌𞥈 je hačku podobna diakritika se uporablja pri črkah alif, ha in ga, da se jih izgovori kot arabske črke ain (ʕ), gh (ɣ) in ḥ. Tudi črke sinnyiiyhe, tu, daali in jim spremenijo izgovorjavo v ṣ, ṭ, ḍ in ẓ. Če želimo, daje soglasnik daljši, uporabimo ◌𞥉 Piko se postavi nad črki jim in sinnyiiyhe, da se izgovori kot th in z, uporablja se tudi nad e in o, da poudari samoglasnik (e in o namesto ɛ in ɔ). Če sta samoglasnika podaljšana, nad črko napišemo macron, piko pa spodaj V adlamski abecedi se nekatere črke izgovori z glasovi, ki jih v slovenščini ne poznamo, zato je pri prečrkovanju dopisan vprašaj Kjer se nahajata dve Unicode kodi, je prva za veliko črko in druga za malo Kode veljajo za Unicode različico 13.0
Adlamska abeceda ima tudi svoja števila, te se za razliko od arabskih pišejo od desne proti levi. AdlamskeHindu-arabske𞥐0𞥑1𞥒2𞥓3𞥔4𞥕5𞥖6𞥗7𞥘8𞥙9 Ločila ima podobna kot latinica, le da so obrnjena. Posebnost sta le vprašaj in klicaj, tako kot v španščini se različici uporabi že na začetku povedi. Začetni vprašaj in klicaj izgledata kot navaden končni klicaj in vprašaj (le obrnjena), medtem ko sta končni različici drugačni in unikatni za adlam. AdlamskaLatinična..⹁,::⁏;𞥟 … ؟¿ … ?! … 𞥞¡ … !
Armenska abeceda
Armenska abeceda se uporablja za zapis armenščine, ta se deli na vzhodno, katere središče je v Armeniji in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le izgovorjava. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za številke, in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo. Piše se od leve proti desni. +Armenska abecedaVelika črkaԱԲԳԴԵԶԷԸԹԺԻԼԽԾԿՀՁՂՃՄՅՆՇՈՉՊՋՌՍՎՏՐՑՒՓՔՕՖMala črkaաբգդեզէըթժիլխծկհձղճմյնշոչպջռսվտրցւփքօֆևImeAybBenGimDaEchZaEhEtToZheIniLiwnHexCaKenHoJaGhadChehMenYiNowShaVoChaPehJhehRaSehVewTiwnRehCoYiwnPiwrKehOhFehEch yiwnPribližek v latiniciABGDEZĒËT'ŽILXÇKHJĠČ̣MYNŠOČPJ̌ŔSVTRC'WP'K'ÒFEWŠtevilka12345678910203040506070809010020030040050060070080090010002000300040005000600070008000900010.00020.000 Še ločila in črke izven abecede: +Ostaloՙ՚՛՜՝՞՟ՠֈ֊֍֎֏ﬓﬔﬕﬖﬗ'!,?Obrnjen ayb -DramMen nowMen echMen iniVew nowMen hex
Avestanska abeceda Avestanska abeceda je bila uporabljena za zapis avestanščine, izumrlega iranskega jezika. Abeceda je razdeljena na soglasnike in samoglasnike ter ne razlikuje med velikimi in malimi črkami. Povedi se piše od desne proti levi. +SamoglasnikiČrka𐬀𐬁𐬂𐬃𐬄𐬅𐬆𐬇𐬈𐬉𐬊𐬋𐬌𐬍𐬎𐬏ImeAAaAoAaoAnAanAeAeeEEeOOoIIiUUuPribližek v latiniciAĀÅȦĄ/ÃĄ/ÃƏƏ̅EĒOŌIĪUŪ +SoglasnikiČrka𐬐𐬑𐬒𐬓𐬔𐬕𐬖𐬗𐬘𐬙𐬚𐬛𐬜𐬝𐬞𐬟𐬠𐬡𐬢𐬣𐬤𐬥𐬦𐬧𐬨𐬩𐬪𐬫𐬬𐬭𐬮𐬯𐬰𐬱𐬲𐬳𐬴𐬵ImeKeXeXyeXveGeGgeGheCeJeTeTheDeDheTtePeFeBeBheNgeNgyeNgveNeNyeNneMeHmeYyeYeVeReLeSeZeSheZheShyeSsheHePribližek v latiniciKXX́XʷGĠ/GGYČJ̌TθDδT̰PFBBH/βNG/ŊŊ́ŊᵛNNY/ŃNN/ŅMM̨YY/ẎYVRLSZSH/ŠZH/ŽSHY/S͑SSH/Ṣ̌H Avestanska abeceda ima tudi nekaj znakov, od teh nima nobeden podobne vloge kot latinski. +Ostali znaki𐬹𐬺𐬻𐬼𐬽𐬾𐬿
Avoiuli Avoiulijska pisava se uporablja za pisanje jezika Raga, vendar zaradi latinske različiče njegova popularnost upada. Jezik govori le prb. 6500 ljudi v Vanuatuju. Posebnost pisave je tudi, da se lahko piše v obe smeri. levo|brezokvirja|685x685_pik
brezokvirja|686x686_pik
Bassa Vah Bassa vah je ogrožena abeceda, ki jo piše okrog 410.000 ljudi v Sierra leone in Liberiji. Pišejo od leve proti desni. +SamoglasnikiČrka𖫧𖫨𖫩𖫪𖫫𖫬𖫭ImeAOOoUEeEIPribližek v latiniciaɔoueɛi +SoglasnikiČrka𖫐𖫑𖫒𖫓𖫔𖫕𖫖𖫗𖫘𖫙𖫚𖫛𖫜𖫝𖫞𖫟𖫠𖫡𖫢𖫣𖫤𖫥𖫦ImeEnniKaSeFaMbeYieGahDhiiKpahJoHwahWaZoGbuDoCeUwuToBaVuYeinPaWaddaPribližek v latininiNKSFMBƝGDKPJXWWZGBƊCHWTBWHPR/L +NaglasiNaglas◌𖫰◌𖫱◌𖫲◌𖫳◌𖫴Primer naglasa v latiniciÁÀĀ Ostalo 𖫵.
Beitha kukju Albanski odvetnik Naum Veqilharxhi je leta 1845 izdal Beitha Kukju abecedo kot alternativo za latinico, grško abecedo ter arabsko soglasniško abecedo. Piše se od leve proti desni.
brezokvirja|591x591_pik
Braillova pisava
Črko predstavlja posebna kombinacija pik. +Braillova pisava razvrščena po Unicode kodah 0123456789ABCDEFU+280x⠀⠁⠂⠃⠄⠅⠆⠇⠈⠉⠊⠋⠌⠍⠎⠏U+281x⠐⠑⠒⠓⠔⠕⠖⠗⠘⠙⠚⠛⠜⠝⠞⠟U+282x⠠⠡⠢⠣⠤⠥⠦⠧⠨⠩⠪⠫⠬⠭⠮⠯U+283x⠰⠱⠲⠳⠴⠵⠶⠷⠸⠹⠺⠻⠼⠽⠾⠿U+284x⡀⡁⡂⡃⡄⡅⡆⡇⡈⡉⡊⡋⡌⡍⡎⡏U+285x⡐⡑⡒⡓⡔⡕⡖⡗⡘⡙⡚⡛⡜⡝⡞⡟U+286x⡠⡡⡢⡣⡤⡥⡦⡧⡨⡩⡪⡫⡬⡭⡮⡯U+287x⡰⡱⡲⡳⡴⡵⡶⡷⡸⡹⡺⡻⡼⡽⡾⡿U+288x⢀⢁⢂⢃⢄⢅⢆⢇⢈⢉⢊⢋⢌⢍⢎⢏U+289x⢐⢑⢒⢓⢔⢕⢖⢗⢘⢙⢚⢛⢜⢝⢞⢟U+28Ax⢠⢡⢢⢣⢤⢥⢦⢧⢨⢩⢪⢫⢬⢭⢮⢯U+28Bx⢰⢱⢲⢳⢴⢵⢶⢷⢸⢹⢺⢻⢼⢽⢾⢿U+28Cx⣀⣁⣂⣃⣄⣅⣆⣇⣈⣉⣊⣋⣌⣍⣎⣏U+28Dx⣐⣑⣒⣓⣔⣕⣖⣗⣘⣙⣚⣛⣜⣝⣞⣟U+28Ex⣠⣡⣢⣣⣤⣥⣦⣧⣨⣩⣪⣫⣬⣭⣮⣯U+28Fx⣰⣱⣲⣳⣴⣵⣶⣷⣸⣹⣺⣻⣼⣽⣾⣿
Borama/Gadabuursi Borama ali gadabuursi je alternativna abeceda za somalščino. Piše se od leve proti desni.
brezokvirja|518x518_pik
Carian Carian je abeceda, ki se je v prvem tisočletju po našem štetju uporabljala za pisanje jezika Carian. Piše se jo od leve proti desni, brez razlikovanja med velikimi in malimi črkami. +Carian abecedaČrka𐊠𐊡𐊢𐊣𐊤𐊥𐊦𐊧𐊨𐊩𐊪𐊫𐊬𐊭𐊮𐊯𐊰𐊱𐊲𐊳𐊴𐊵𐊶𐊷𐊸𐊹𐊺𐊻𐊼𐊽𐊾𐊿𐋀𐋁𐋂𐋃𐋄𐋅𐋆𐋇𐋈𐋉𐋊𐋋𐋌𐋍𐋎𐋏𐋐ImeAP2DLUuuRLdA2QBMOD2TShSh2SC-18UNnXNTt2PSsIEUuuuKK2N2UuGG2StSt2NgIiC-39TtUuu2RrMbMb2Mb3Mb4Ld2E2Uuu3Približek v latinščiniAβDLÜ/YRλQBMOBTŠSUƝXNTʲPŚIEJKĐWGZŊITʲYRBλEY
Carpathian basin rovans To je abeceda, ki so jo uporabljali za zapis nekaterih evropskih jezikov med 7. in 11. stoletjem. Piše se od leve proti desni.
Chinuuk pipa Chinuuk pipa je abeceda za jezik Chinuuk, piše se od leve proti desni.
Coorgi cox Coorgi cox je abeceda za jezik kodava.
brezokvirja|691x691_pik
Koptska abeceda
Koptska abeceda se uporablja za koptščino. +Coptic abecedaVelika črkaⲀⲂⲄⲆⲈⲊⲌⲎⲐⲒⲔⲖⲘⲚⲜⲞⲠⲢⲤⲦⲨⲪⲬⲮⲰϢϤϦϨϪϬϮMala črkaⲁⲃⲅⲇⲉⲋⲍⲏⲑⲓⲕⲗⲙⲛⲝⲟⲡⲣⲥⲧⲩⲫⲭⲯⲱϣϥϧϩϫϭϯImeAlfaVidaGammaDaldaEieSouZataHateThetheIaudaKapaLaulaMiNiKsiOPiRoSimaTauUaFiKhiPsiOouSheiFeiKheiHoriGangiaShimaDeiPribližek v latiniciABG/VDEZĒ/ETH/T'IKLMNKSOPRSTU/OUFKHPSŌ/OSH/ŠFKHHJ/DZHQ/TSHTI/DE +Drugi znaki in črkeZnak/velika črkaⲲⲴⲶⲸⲺⲼⲾⳀⳂⳄⳆⳈⳊⳌⳎⳐⳒⳔⳖⳘⳚⳜⳞⳠⳢⳤ⳥⳦⳧⳨⳩⳪ⳫⳭ◌⳯◌⳰◌⳱Ⳳ⳹⳺⳻⳼⳽⳾⳿Mala črkaⲳⲵⲷⲹⲻⲽⲿⳁⳃⳅⳇⳉⳋⳍⳏⳑⳓⳕⳗⳙⳛⳝⳟⳡⳣⳬⳮⳳPribližek v latiniciA.?½.
Cirilica in izvedene abecede
Cirilica je vrsta abecede, ki se uporablja predvsem v Rusiji in vzhodni Evropi. Uporablja se za zapis jezikov abaza, abhaščina, adigejščina, agulščina, ahvahščina, aleutščina, altajščina, aljutorščina (alyutor), andščina, archi, assyrianščina, avarščina, azerščina, bagvalalščina, balkarščina, baškirščina, beloruščina, bežtjanščina (bezhta), botlikščina (botlikh), buduščina (budukh), bolgarščina, burjatščina, čamalalščina (chamalal), čečenščina, čelkanščina (chelkan), čukotščina, čuvaščina, krimska tatarščina, dargwa, dolgan, dungan, enets, erzjanščina, even, evenščina, gagavščina, godoberščina (godoberi), hinukščina (hinukh), hunzibščina (hunzib), inguščina, medslovanščina, itelmen, juhuri, kabardian, kalmiščina, karaim, karakalpakščina, karata, kazaščina, ket, khakas, hantijščina, kinalugščina (khinalug), hvarščina (khwarshi), kildinska sámijščina, komijščina, koryak, krymchak, kritščina (kryts), kubachi, kumyk, kurdščina, kirgiščina, lak, lezginščina, lingua franca nova, makedonščina, mansi, marijščina, mokša, moldavščina, mongolščina, črnogorščina, nanai, nenets, nganasan, nivkh, nogai, starocerkvenoslovanščina, oroch, orok, osetinščina, pontska grščina, ruščina, ruthenijščina, rutul, selkup, srbščina, shor, shughni, slovio, sojotščina (soyot), tabasaranščina, tadžiščina, talysh, tat, tatarščina, tindi, tofaščina (tofa), cahurščina, tsez, turkmenščina, tuvanščina, ubykh, udege, udi, udmurtščina, ukrajinščina, ulch, urum, uyghur, uzbekščina, votic, wakhi, zahodna polejščina, yaghnobi, jakutščina, yazghulami, yukaghir in yupik, s tem da se nekatere izmed njih lahko zapiše tudi v drugih pisavah. +Najbolj znane vrste ciriliceImeА аӘ әБ бВ вà 㥠ґҒ ғД дЂ ђЃ ѓЕ еЄ єЁ ёЖ жҖ җЗ зЅ ѕИ иІ іЇ їЙ йЈ јК кҚ қЛ лЉ љМ мН нЊ њҢ ңО оӨ өП пР рС сТ тЋ ћЌ ќУ уҰ ұҮ үЎ ўФ фХ хҺ һЦ цЧ чЏ џШ шЩ щЪ ъЫ ыІ іЬ ьЭ эЮ юЯ