1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Dogodki Januar – april thumb|Porušeno poslopje zvezne vlade v Oklahoma Cityju nekaj dni po bombnem napadu 1. januar – Avstrija, Finska in Švedska postanejo članice Evropske unije. ustanovljena je Svetovna trgovinska organizacija, ki nadomesti Splošni sporazum o carinah in trgovini. na naftni ploščadi Draupner v Severnem morju prvič zanesljivo zabeležijo morilski val. 7. januar – filipinski policisti med preiskavo kemičnega požara v stanovanjskem naselju v Manili po naključju odkrijejo načrte za operacijo Bojinka, množičen terorističen napad v pripravi. 17. januar – močan potres v bližini mesta Kobe prizadene jug prefekture Hjogo na Japonskem in zahteva 6.434 žrtev. 25. januar – sondažna raketa, izstreljena z otoka Andøya na severu Norveške, povzroči mednarodni incident, ko jo v ruskem radarskem centru interpretirajo kot možen ameriški balistični izstrelek. 26. januar – 28. februar – Ekvador in Peru se zapleteta v oborožen spopad zaradi ozemeljskih sporov v porečju reke Cenepa na meji med državama. 15. februar – FBI aretira hekerja Kevina Mitnicka, obtoženega, da je vdrl v več najbolj varovanih računalniških sistemov v ZDA. 21. februar – Steve Fossett uspešno zaključi prvo prečkanje Tihega oceana z balonom. 26. februar – zaradi propadlih borznih špekulacij enega od posrednikov propade najstarejša britanska investicijska banka Barings Bank. 27. februar – odprto je Mednarodno letališče Denver, največje letališče v Združenih državah Amerike. 3. marec – Organizacija združenih narodov zaključi neuspešno mirovno operacijo v Somaliji. 16. marec – Misisipi kot zadnja ameriška zvezna država ratificira 13. amandma ameriške ustave, s katerim je bilo ukinjeno suženjstvo. 20. marec – člani sekte Aum Šinrikjo izvedejo teroristični napad s sarinom na postaji podzemne železnice v Tokiu, v katerem umre 13 ljudi, več kot 5500 je ranjenih. 22. marec – kozmonavt Valerij Poljakov zaključi 438-dnevno bivanje na krovu vesoljske postaje Mir in postavi rekord v trajanju bivanja v vesolju. 24. marec – prvič po 26 letih nemirov na Severnem Irskem po ulicah Belfasta ne patruljira noben britanski vojak. 26. marec – nekatere države Evropske unije pričnejo izvajati Schengenski sporazum. 19. april – Timothy McVeigh s pajdašem izvede bombni napad na poslopje zvezne vlade v Oklahoma Cityju, v katerem umre 168 ljudi, več sto je ranjenih.
Maj – avgust thumb|Lobanja ene od žrtev srebreniškega pokola, leta 2007 izkopana iz množičnega groba za identifikacijo 1. maj – Jacques Chirac je izvoljen za predsednika Francije. vojna na Hrvaškem: hrvaške sile pričnejo z operacijo Blisk za osvoboditev Slavonije. 11. maj – države podpisnice sprejmejo časovno neomejeno in brezpogojno podaljšanje pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. 16. maj – japonska policija obkoli sedež sekte Aum Šinrikjo pod goro Fuji in aretira njenega voditelja Šoka Asaharo. 28. maj – v močnem potresu, ki prizadene naselje Neftegorsk na ruskem otoku Sahalin, umre najmanj 2000 ljudi. 29. junij – raketoplan Atlantis se kot prvi ameriški raketoplan spoji z rusko vesoljsko postajo Mir (odprava STS-71). 11. julij – srbski vojaki vkorakajo v Srebrenico po odhodu nizozemskih pripadnikov mirovnih sil, dan kasneje se prične množični pokol muslimanskih ujetnikov. 16. julij – na Haaškem sodišču je vložena obtožnica proti Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću za vojne zločine v Bosni in Hercegovini. 4. – 7. avgust – vojna na Hrvaškem: hrvaške sile ob pomoči bošnjaških v operaciji Nevihta ponovno zasedejo ozemlje samooklicane Srbske republike Krajine pod nadzorom srbske vojske. 24. avgust – izide Microsoftov operacijski sistem Windows 95. 29. avgust – predsednik Gruzije Eduard Ševardnadze uide poskusu atentata v Tbilisiju. 30. avgust – vojna v Bosni in Hercegovini: letala zveze NATO pričnejo z bombardiranjem srbskih topniških položajev v Bosni in Hercegovini.
September – december thumb|Predstavniki sprtih strani podpisujejo Daytonski sporazum 5. september – Francija izvede prvega v novi seriji preskusov jedrskega orožja na polinezijskem atolu Mururoa, kar sproži negodovanje svetovne javnosti. 26. september – v Italiji se prične sojenje nekdanjemu premierju Giuliju Andreottiju, obtoženemu sodelovanja z mafijo. 6. oktober – švicarska astronoma objavita odkritje 51 Pegasi b, prvega znanega zunajosončnega planeta, ki kroži okrog Soncu podobne zvezde. 14. oktober – Grčija prekine embargo proti Makedoniji ko se slednja obveže, da bo spremenila sporno državno zastavo in objavi, da nima zahtev po grškem ozemlju. 17. oktober – Francozinja Jeanne Calment doseže starost 120 let in 238 dni ter postane najdlje živeča oseba v zgodovini, katere starost je zanesljivo potrjena. 28. oktober – na podzemni železnici v Bakuju izbruhne požar, v katerem umre 289 ljudi, še enkrat toliko je ranjenih; najhujša nesreča na podzemeljski železnici vseh časov. 5. november – radikalno desničarski ortodoksni Jud Jigal Amir izvede atentat na izraelskega premierja Jicaka Rabina na mirovnem shodu v Tel Avivu. 7. november – umiri se tajfun Angela, eden najmočnejših tajfunov v zgodovini, po tistem ko je opustošil dele Filipinov in Tajvana ter zahteval skoraj 900 žrtev. 22. november – pri Walt Disney Pictures izide Svet igrač, prvi v celoti računalniško izdelan animirani film. 30. november – uradno se konča operacija Puščavski vihar. NASA izgubi stik z vesoljsko sondo Pioneer 11, takrat najbolj oddaljenim predmetom človeške izdelave. 8. december – Nasina sonda Galileo se vtiri v orbito okoli Jupitra. 14. december – s podpisom Daytonskega sporazuma se konča vojna v Bosni in Hercegovini.
Neznan datum v jami Divje babe odkrijejo najstarejšo znano piščal, ki jo je izdelal neandertalec.
Svetovna populacija Svetovna populacija19951990200050px|Svet Svet5.674.380.0005.263.593.000 410.787.0006.070.581.000 396.201.00050px|Afrika Afrika707.462.000622.443.000 85.019.000795.671.000 88.209.00050px|Azija Azija3.430.052.0003.167.807.000 262.245.0003.679.737.000 249.685.00050px|Evropa Evropa727.405.000721.582.000 5.823.000727.986.000 581.00050px Južna Amerika/Karibi481.099.000441.525.000 39.574.000520.229.000 39.130.00050px Severna Amerika299.438.000283.549.000 15.889.000315.915.000 16.477.00050px|Oceanija Oceanija28.924.00026.687.000 2.237.00031.043.000 2.119.000
Rojstva 7. marec – Urša Bogataj, slovenska smučarska skakalka 13. september – Matej Zemljič, slovenski gledališki in filmski igralec 3. oktober – Milo Meskens, belgijski glasbenik in besedilopisec
Smrti thumb|150px|Jicak Rabin 1. januar – Fred West, angleški morilec (* 1941) Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, nobelovec (* 1902) 2. januar – Siad Barre, somalijski diktator (* 1919) 18. januar – Adolf Butenandt, nemški biokemik, nobelovec (* 1903) 2. februar – Fred Perry, angleški tenisač (* 1909) 8. februar – Józef Maria Bocheński, poljski logik in filozof (* 1902) 14. marec – William Alfred Fowler, ameriški fizik, nobelovec (* 1911) 31. marec – Selena, ameriška pevka (* 1971) 2. april – Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir in astrofizik, nobelovec (* 1908) 12. april – Axel Ljungdahl, švedski vojaški pilot in general (* 1897) 20. april – Milovan Đilas, črnogorski pisatelj in politik (* 1911) 12. maj – Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar (* 1916) 14. maj – Christian B. Anfinsen, ameriški biokemik, nobelovec (* 1916) 18. maj – Aleksander Godunov, rusko-ameriški baletnik (* 1949) Peter van de Kamp, nizozemsko ameriški astronom (* 1901) 24. maj – Harold Wilson, britanski politik (* 1916) 8. junij – Juan Carlos Onganía, argentinski general in politik (* 1914) 14. junij – Roger Zelazny, ameriški pisatelj (* 1937) 25. junij – Ernest Thomas Sinton Walton, irski fizik, nobelovec (* 1903) 29. junij – Lana Turner, ameriška igralka (* 1921) 17. julij – Juan Manuel Fangio, argentinski dirkač Formule 1 (* 1911) 11. avgust – Alonzo Church, ameriški matematik in logik (* 1903) 21. avgust – Subrahmanyan Chandrasekhar, ameriško-indijski fizik in matematik, nobelovec (* 1910) 19. september – Rudolf Ernst Peierls, nemško-britanski fizik (* 1907) 23. september – Albrecht Otto Johannes Unsöld, nemški astronom (* 1905) 7. oktober – Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko-ameriški astronom (* 1918) 25. oktober – Bobby Riggs, ameriški tenisač (* 1918) 3. november – Bojan Adamič, slovenski skladatelj, dirigent in aranžer (* 1912) 4. november – Gilles Deleuze, francoski filozof (* 1925) Jicak Rabin, izraelski general in politik (* 1922) 13. december – Anatolij Djatlov, ukrajinski jedrski inženir (* 1931) 22. december – James Meade, angleški ekonomist, nobelovec (* 1907) 25. december – Emmanuel Levinas, francoski filozof in talmudist (* 1906) 30. december – Heiner Müller, nemški dramatik (* 1929)
Nobelove nagrade Fizika – Martin L. Perl, Frederick Reines Kemija – Paul J. Crutzen, Mario J. Molina, F. Sherwood Rowland Fiziologija ali medicina – Edward B. Lewis, Christiane Nüsslein-Volhard, Eric F. Wieschaus Književnost – Seamus Heaney Ekonomija – Robert Lucas mlajši
*