1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek. To je leto, ki ima največ rimskih števk (11) v 20. stoletju.
Dogodki Januar – junij
1. januar – s spremembami zakonodaje, ki jih je sprožil Mihail Gorbačov, se prične obdobje gospodarskega restrukturiranja (perestrojka) v Sovjetski zvezi. 13.–28. februar – v kanadskem mestu Calgary potekajo 15. zimske olimpijske igre. 20. februar – skupščina avtonomne pokrajine Gorski Karabah izglasuje odcepitev od Azerbajdžana in priključitev Armeniji, s čimer se obnovi oboroženi konflikt med Azerbajdžanci in Armenci. 13. marec – odprt je predor Seikan med japonskima otokoma Honšu in Hokaido, najdaljši železniški predor na svetu. 16. marec – iraške sile izvedejo napad s kemičnim orožjem na kurdske civiliste v vasi Halabja, pri čemer umre okrog 4000 ljudi. 25. marec – katoliki v Bratislavi priredijo t. i. demonstracijo s svečami, množičen protest proti komunističnim oblastem na Češkoslovaškem, ki ga policija nasilno zatre. 10. april – za promet je odprt veliki most Seto na Japonskem, najdaljši dvonadstropni sistem mostov na svetu. 14. april – pogajanja v Ženevi se zaključijo s podpisom dogovora o umiku sovjetskih sil iz Afganistana. 30. april – v Brisbaneu (Avstralija) odprejo svetovno razstavo Expo '88. 4. maj – eksplozija v skladišču tovarne amonijevega perklorata v mestu Henderson, Nevada povzroči 100 milijonov USD škode v širšem območju Las Vegasa. 10. maj – zaradi članka »Noč dolgih nožev«, ki napoveduje aretacije kritikov oblasti, je zaplenjena celotna naklada tednika Mladina. 15. maj – Sovjetsko-afganistanska vojna: po več kot 8 letih spopadov se prične Sovjetska armada umikati iz Afganistana. 31. maj – v procesu proti četverici je zaradi »izdajanja vojnih skrivnosti« aretiran Janez Janša. 3. junij – v odziv na aretacijo Janeza Janše je v prostorih tednika Mladina ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic. 10. junij – 100.000 Estoncev v Talinu prepeva patriotske pesmi v protest proti sovjetskemu režimu; ta in podobne kasnejše demonstracije dajo procesu osamosvajanja Estonije ime »pojoča revolucija«. 11. junij – množica zvezdnikov nastopi na koncertu v počastitev 70. rojstnega dne zaprtega Nelsona Mandele na stadionu Wembley v Londonu. 25. junij – Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmago nizozemske reprezentance.
Julij – december thumb|Benazir Buto ob obisku v ZDA thumb|Cerkev v mestu Gjumri na severozahodu Armenije po katastrofalnem potresu 3. julij – v Istanbulu je končan most Fatiha Sultana Mehmeda, drugi most čez Bospor. ameriška raketna križarka USS Vincennes sestreli potniško letalo družbe Iran Air nad Perzijskim zalivom, pri čemer umre vseh 290 ljudi na krovu. 6. julij – v eksploziji na naftni ploščadi Piper Alpha umre 167 ljudi. 8. avgust – v Burmi se pričnejo množični protivladni protesti, ki zaradi datuma dobijo ime vstaja 8888. 17. avgust – v letalski nesreči v Pakistanu umrejo pakistanski predsednik Mohamed Zia-ul-Haq, ameriški veleposlanik Arnold Raphael, ameriški vojaški ataše in vodja ISI-ja general Aktar Abdur Rahman ter 28 drugih ljudi. 20. avgust – požari v Narodnem parku Yellowstone (ZDA) dosežejo vrhunec, ko ogenj v tem dnevu uniči 610 km² površin. s premirjem se konča iransko-iraška vojna. 28. avgust – na letalskem mitingu v Nemčiji trčijo tri reaktivna letala italijanske skupine Frecce Tricolori in padejo med gledalce, pri čemer umre 75 ljudi, skoraj 350 je ranjenih. 21. avgust – v potresu, ki prizadene jug Nepala in indijsko zvezno državo Bihar, umre 1000 ljudi, več kot 16.000 je ranjenih. 17. september – 2. oktober – v južnokorejskem Seulu potekajo 24. poletne olimpijske igre. 29. september – NASA obnovi polete raketoplanov, ki so bili prizemljeni od nesreče raketoplana Challenger v začetku leta 1986. 5. oktober – čilenski volivci na referendumu zavrnejo podaljšanje mandata Augustu Pinochetu. 15. november – izraelsko-palestinski konflikt: Palestinski narodni svet na zasedanju v Alžiru razglasi neodvisno palestinsko državo. prvi in zadnji polet sovjetskega raketoplana Buran. 2. december – Benazir Buto postane prva ženska voditeljica parlamenta kakšne muslimanske države. Bangladeš prizadene najhujši ciklon po 20 letih; umre okrog 2000 ljudi, več milijonov jih ostane brez domov. 7. december – v katastrofalnem potresu v regiji Spitak v Armeniji z močjo 6,9 po Richterjevi lestvici umre vsaj 25.000 ljudi. 17. december – televizijska mreža Fox Broadcasting Company prične z rednim predvajanjem risane serije Simpsonovi. 20. december – na Dunaju je podpisana Konvencija Združenih narodov zoper ilegalno trgovino z opojnimi drogami in psihotropnimi snovmi. 21. december – libijski skrajneži razstrelijo potniško letalo Boeing 747 nad škotskim mestom Lockerbie, pri čemer umre 270 ljudi na krovu in na tleh.
Rojstva 20. februar – Rihanna, barbadoška pevka 5. maj – Adele, angleška pevka 12. maj – David Klobasa, slovenski politik, župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah 13. maj – Luka Lenič, slovenski šahist 9. junij – Sara Isakovič, slovenska plavalka 12. avgust – Tonja Jelen, slovenska pesnica in literarna kritičarka 24. avgust – Rupert Grint, angleški igralec 5. september – Matija Krečič, slovenski violinist in skladatelj 27. september – Maruša Ferk, slovenska alpska smučarka 28. september – Saša Pavlin Stošić, srbsko-slovenska igralka 29. september – Kevin Durant, ameriški košarkar
Smrti thumb|150px|Richard P. Feynman 11. januar – Isidor Isaac Rabi, ameriški fizik avstrijskega rodu, nobelovec (* 1898) 14. januar – Georgij Malenkov, ruski politik (* 1902) 28. januar – Klaus Fuchs, nemško-britanski fizik in vohun (* 1911) 15. februar – Richard Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, nobelovec (* 1918) 19. februar – André Frédéric Cournand, francoski zdravnik in fiziolog, nobelovec (* 1895) 27. februar – Frane Milčinski - Ježek, slovenski humorist, pisatelj, igralec in režiser (* 1914) 9. marec – Kurt Georg Kiesinger, nemški politik (* 1904) 19. april – Pavel Kunaver, slovenski naravoslovec (* 1889) 26. april – Valerij Legasov, ruski kemik in fizik (* 1936) 3. maj – Lev Semjonovič Pontrjagin, ruski matematik (* 1908) 8. maj – Robert A. Heinlein, ameriški pisatelj (* 1907) 24. maj – Aleksej Fjodorovič Losev, ruski filozof (* 1893) 25. junij – Hillel Slovak, izraelsko-ameriški kitarist (* 1962) 14. avgust – Enzo Ferrari, italijanski dirkač in poslovnež (* 1898) 17. avgust – Mohamed Zia-ul-Haq, pakistanski general in politik (* 1924) 1. september – Luis Walter Alvarez, ameriški fizik in izumitelj, nobelovec (* 1911) 22. november – Erich Fried, avstrijski pesnik, prevajalec in esejist (* 1921) 6. december – Roy Orbison, ameriški glasbenik (* 1936) 21. december – Nikolaas Tinbergen, nizozemski etolog in ornitolog, nobelovec (* 1907)
Nobelove nagrade Fizika – Leon Max Lederman, Melvin Schwartz, Jack Steinberger Kemija – Johann Deisenhofer, Robert Huber, Hartmut Michel Fiziologija ali medicina – sir James W. Black, Gertrude B. Elion, George H. Hitchings Književnost – Nagib Mahfuz Mir – Mirovne misije OZN Ekonomija – Maurice Allais
*