1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Dogodki thumb|Inavguracija novega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja v Washingtonu thumb|Vzhodnonemški delavci gradijo berlinski zid 3. januar - Združene države Amerike prekinejo diplomatske stike s Kubo. 20. januar - John F. Kennedy priseže kot 35. predsednik Združenih držav Amerike. 25. januar - vojaška hunta prevzame oblast v Salvadorju od druge hunte z namenom »ustaviti levičarske ekscese«. 4. februar - v Angoli se prične portugalska kolonialna vojna. 12. februar - Sovjetska zveza izstreli sondo Venera 1 proti Veneri. 14. februar - raziskovalci Lawrenceovega nacionalnega laboratorija v Berkeleyju v ZDA oznanijo, da so prvič sintetizirali nov kemijski element z atomskim številom 103, lavrencij. 15. februar - popolni sončev mrk je viden v Južni Evropi. 3. marec - Hasan II. je okronan za kralja Maroka. 12. april - sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin na krovu plovila Vostok 1 kot prvi človek poleti v vesolje. 13. april - neuspešen poskus odstavitve portugalskega diktatorja Antónia de Oliveire Salazarja. 20. april - Fidel Castro oznani, da je invazija v Prašičjem zalivu pod vodstvom ameriške Centralne obveščevalne agencije spodletela. 24. april - z morskega dna pred stockholmskim pristaniščem dvignejo švedsko vojno ladjo Vasa, ki se je potopila 333 let pred tem. 27. april - Sierra Leone postane neodvisna država. 5. maj - Projekt Mercury: astronavt Alan Shepard postane prvi Američan v vesolju, na krovu plovila Freedom 7. 16. maj - Park Čung He pride z državnim udarom na oblast v Južni Koreji. 19. maj - Venera 1 kot prvi izdelek človeških rok doseže Venero, vendar zaradi okvare ne pošlje na Zemljo nobenih podatkov. 25. maj - ameriški predsednik Kennedy v govoru pred kongresom oznani, da je cilj ZDA pristanek človeka na Luni še pred koncem desetletja. 26. maj - ustanovljen je Triglavski narodni park. 28. maj - v več časopisih z mednarodno cirkulacijo izide članek »Pozabljeni zaporniki« (Forgotten Prisoners) angleškega pravnika Petra Benensona, kar velja za začetek organizacije Amnesty International. 30. maj - z ubojem diktatorja Rafaela Trujille, ki je bil na oblasti v Dominikanski republiki od leta 1930, se konča drugo najdaljše diktatorstvo v Latinski Ameriki. 19. junij - Kuvajt postane neodvisna država z zaključkom britanskega protektorata nad ozemljem. 4. julij - sovjetski jedrski podmornici K-19 prične med plovbo po severnem Atlantiku puščati reaktor. 6. avgust - kozmonavt German Stepanovič Titov opravi drugi orbitalni polet v zgodovini vesoljskih poletov in kot prvi človek preživi v vesolju več kot en dan. 13. – 31. avgust - v Berlinu je zgrajen berlinski zid, ki loči vzhodni in zahodni del mesta. 1. september - prvo zasedanje gibanja neuvrščenih. 18. september - v letalski nesreči na poti na pogajanja o prekinitvi spopadov v Kongu umre Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjöld in še petnajst potnikov. 28. september - z vojaškim državnim udarom v Damasku se konča zveza med Egiptom in Sirijo. 30. september - s preoblikovanjem Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje je ustanovljena Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. 10. oktober - celotno prebivalstvo otoka Tristan da Cunha je evakuirano zaradi izbruha tamkajšnjega ognjenika. 30. oktober - Sovjetska zveza detonira 50-megatonsko carsko bombo na Novi Zemlji; najmočnejša eksplozija, kar jih je kdaj ustvaril človek. 31. oktober - hurikan opustoši takratno prestolnico Belizeja, Belize City, prestolnica je kasneje prestavljena v Belmopan v notranjosti države. 11. november - ruski Stalingrad je preimenovan v Volgograd. 2. december - Fidel Castro v radijskem nagovoru državljanom pove, da je marksist-leninist in da bo Kuba prevzela socializem. 9. december - Tanganjika postane neodvisna država. 18. december - Indija prične z nasilno priključitvijo Portugalske Indije.
Rojstva thumb|130px|Princesa Diana thumb|130px|Barack Obama 24. januar - Nastassja Kinski, nemško-ameriška igralka 26. januar - Wayne Gretzky, kanadski hokejist in hokejski trener 17. februar - Andrej Korotajev, ruski antropolog, orientalist, ekonomist, zgodovinar in sociolog 27. februar - James Ager Worthy, ameriški košarkar 21. marec - Lothar Matthäus, nemški nogometaš 31. marec - Leon Gostiša, slovenski šahist in politik 3. april - Eddie Murphy, ameriški igralec in komik 25. april - Agneta Andersson, švedska kanuistka 30. april - Isiah Lord Thomas III., ameriški košarkar 6. maj - George Clooney, ameriški igralec 17. maj - Enya, irska pevka 20. maj - Clive Allen, angleški nogometaš in nogometni trener 3. junij - Miha Mazzini, slovenski pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in računalnikar 14. junij - Boy George, britanski glasbenik in producent 21. junij - Iztok Mlakar, slovenski kantavtor in gledališki igralec 1. julij - Carl Lewis, ameriški atlet Diana Spencer, valižanska princesa († 1997) 23. julij - Alojz Ihan, slovenski mikrobiolog in imunolog ter pisatelj 4. avgust - Barack Obama, ameriški politik, nobelovec 20. avgust - Greg Egan, avstralski pisatelj 25. avgust - Billy Ray Cyrus, ameriški glasbenik, igralec in producent 9. september - Matjaž Kek, slovenski nogometaš in nogometni selektor 13. september - Dave Mustaine, ameriški glasbenik 18. september - James Gandolfini, ameriški igralec († 2013) 29. september - Julia Gillard, avstralska političarka 9. oktober - Miran Zupanič, slovenski scenarist in režiser 31. oktober - Peter Jackson, novozelandski režiser in producent 1. december - Robert Pešut Magnifico, slovenski pevec 19. december - Eric Allin Cornell, ameriški fizik, nobelovec 28. december - Borut Petrič, slovenski plavalec
Smrti
thumb|150px|Ernest Hemingway 4. januar - Erwin Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec (* 1887) 17. januar - Patrice Lumumba, kongoški politik (* 1925) 20. februar - Percy Grainger, avstralsko-ameriški pianist, saksofonist, skladatelj in dirigent (* 1882) 22. februar - Nick LaRocca, ameriški jazzovski glasbenik, trobentač (* 1889) 26. februar - Mohamed V., maroški kralj (* 1909) 6. april - Jules Bordet, belgijski bakteriolog, nobelovec (* 1870) 9. april - Ahmed Zogu, albanski politik in plemič (* 1895) 3. maj - Maurice Merleau-Ponty, francoski filozof (* 1908) 13. maj - Gary Cooper, ameriški filmski igralec (* 1901) 30. maj - Rafael Leónidas Trujillo, dominikanski diktator (* 1891) 6. junij - Carl Gustav Jung, švicarski psihiater in psiholog (* 1875) 16. junij - Marcel Junod, švicarski zdravnik (* 1904) 2. julij - Ernest Hemingway, ameriški pisatelj in novinar, nobelovec (* 1899) 17. avgust - Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar in pesnik (* 1922) 20. avgust - Percy Williams Bridgman, ameriški fizik in filozof znanosti, nobelovec (* 1882) 10. september - Wolfgang von Trips, nemški dirkač Formule 1 (* 1928) 18. september - Dag Hammarskjöld, švedski ekonomist, pravnik, diplomat in politik, nobelovec (* 1905) 24. november - Gustav Šilih, slovenski pedagog, mladinski pisatelj in urednik (* 1893) 6. december - Frantz Fanon, francoski psihiater, filozof, revolucionar in pisatelj (* 1925) 23. december - Kurt Meyer, nemški general SS (* 1910) 25. december - Otto Loewi, nemško-ameriški farmakolog, nobelovec (* 1873)
Nobelove nagrade Fizika - Robert Hofstadter, Rudolf Ludwig Mössbauer Kemija - Melvin Calvin Fiziologija ali medicina - Georg von Békésy Književnost - Ivo Andrič Mir - Dag Hammarskjöld (podeljena po smrti)
*