1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Dogodki thumb|Države podpisnice varšavskega pakta 28. januar - ameriški kongres avtorizira predsedniku Eisenhowerju uporabo sile za obrambo Tajvana pred Kitajsko. 4. februar - Iran, Irak, Pakistan, Turčija in Združeno kraljestvo podpišejo Bagdadski pakt o vojaškem sodelovanju. 10. februar - sile Kuomintanga se s pomočjo ameriške flote umaknejo na Tajvan. 5. april - Winston Churchill odstopi s položaja predsednika vlade Združenega kraljestva. 11. april - neuspešen poskus atentata na kitajskega voditelja Ču En Laja. 18. - 24. april - v indoneziji poteka Bandunška konferenca voditeljev azijskih in afriških držav. 5. maj - Zahodna Nemčija postane »popolnoma suverena« država. 14. maj - osem komunističnih držav, vključno s Sovjetsko zvezo, podpiše Varšavski pakt. 15. maj - podpisana je Avstrijska državna pogodba, s katero Avstrija ponovno pridobi suverenost (v veljavo stopi 27. julija). 25. maj - britanska alpinista Joe Brown in George Band kot prva človeka osvojita Kangčendzengo. 11. junij - v hudi nesreči na dirki 24 ur Le Mansa umre 83 gledalcev, več kot 100 je ranjenih. 18. julij - v Anaheimu (Kalifornija, ZDA) je odprt zabaviščni park Disneyland. 28. julij - v francoskem mestu Tours poteka prva konferenca govorcev interlingue. 25. avgust - zadnje sovjetske sile zapustijo Avstrijo. 27. avgust - v Londonu izide prva izdaja Guinnessove knjige rekordov. 21. september - konec vladavine Juana Peróna v Argentini. 20. oktober - Cardiff postane prestolnica Walesa. 26. oktober - Ngo Dinh Diem proglasi Vietnam za republiko, sebe pa za njenega predsednika. 29. oktober - v eksploziji sovjetske vojne ladje Novorosijsk v sevastopolskem pristanišču umre 608 mornarjev. 1. december - Rosa Parks je aretirana, ker ni hotela odstopiti sedeža na avtobusu belcu. Dogodek sproži bojkot avtobusnega prometa v kraju Montgomery, Alabama (ZDA), kar velja za začetek ameriškega gibanja za državljanske pravice. 8. december - Svet Evrope sprejme še danes veljavno evropsko zastavo s krogom 12 zlatih zvezd na modri podlagi. 14. december - Albanija, Avstrija, Bolgarija, Finska, Irska, Italija, Jordanija, Kambodža, Laos, Libija, Madžarska, Nepal, Portugalska, Romunija, Španija in Šri Lanka postanejo članice Organizacije združenih narodov. 31. december - General Motors postane prvo ameriško podjetje, ki je ustvarilo več kot milijardo ameriških dolarjev dobička v enem letu.
Rojstva thumb|150px|Nicolas Sarkozy thumb|150px|Sir Tim Berners-Lee sličica|228x228_pik|Peter Bossman 6. januar - Rowan Atkinson, angleški filmski, gledališki in televizijski igralec 28. januar - Nicolas Sarkozy, francoski politik, predsednik Francije 12. januar - Johnny Clarke, jamajški pevec reggaeja, glasbenik 18. januar - Kevin Costner, ameriški filmski igralec, producent in režiser 2. februar - Leszek Engelking, poljski pisatelj 8. februar - John Grisham, ameriški pisatelj 24. februar Alain Prost, francoski dirkač Formule 1 Steve Jobs, ameriški računalnikar in poslovnež († 2011) 11. marec - Nina Hagen, nemška pevka 12. marec - Izidor Pečovnik - Dori, slovenski rimokatoliški duhovnik 19. marec - Bruce Willis, ameriški filmski igralec 23. marec - Moses Eugene Malone, ameriški košarkar 6. april - Aleš Valič, slovenski gledališki, televizijski in filmski igralec 15. april - Dodi Al Fajed, egipčanski poslovnež († 1997) 10. maj - Mark David Chapman, atentator Johna Lennona 8. junij - Sir Tim Berners-Lee, britanski računalnikar 15. junij - Jean-Marie Speich, francoski rimokatoliški duhovnik, apostolski nuncij v Sloveniji 27. junij - Peter Lovšin, slovenski glasbenik 30. junij - Egils Levits, latvijski politik in predsednik države 5. julij - Mia Couto, mozambiški pisatelj in biolog 8. julij - Jožef Horvat, slovenski politik in fizik 10. julij - Arne Hodalič, slovenski fotograf, popotnik, novinar, potapljač in jamar 7. avgust - Vladimir Sorokin, ruski pisatelj 29. avgust - Desa Muck, slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica 31. avgust - Edwin Moses, ameriški atlet 7. september - Mira Furlan, ameriško-hrvaška igralka († 2021) 26. september - Jože Dežman, slovenski arhivar, filozof, muzealec, politik, publicist in zgodovinar 12. oktober - Ante Gotovina, hrvaški general 15. oktober - Tanya Roberts, ameriška igralka in producentka († 2021) 28. oktober - Bill Gates, ameriški programer, poslovnež 2. november - Peter Bossman, slovenski zdravnik in politik ganskega rodu 21. november - Cedric Bryan Maxwell, ameriški košarkar 22. november - Milan Bandič, hrvaški politik in župan Zagreba († 2021) 26. november - Jelko Kacin, slovenski politik 28. november - Igor Bavčar, slovenski politik 30. november - Billy Idol, angleški rock glasbenik 15. december - Vinko Gorenak, slovenski politik 23. december - Carol Ann Duffy, angleška pesnica 27. december - Brane Klavžar, slovenski harmonikar, skladatelj in besedilopisec
Smrti thumb|150px|Albert Einstein 11. januar - Rodolfo Graziani, italijanski častnik in politik (* 1882) 6. februar - France Kotnik, slovenski etnolog, literarni zgodovinar in publicist (* 1882) 23. februar - Paul Claudel, francoski pesnik, diplomat (* 1868) 11. marec - Alexander Fleming, škotski biolog in farmakolog, nobelovec (* 1881) 2. april - France Kotnik, slovenski zdravnik ginekolog in porodničar (* 1900) 10. april - Teilhard de Chardin, francoski paleontolog, filozof (* 1881) 17. april - Albert Einstein, švicarsko-ameriški fizik in matematik, nobelovec (* 1879) 26. maj - Alberto Ascari, italijanski dirkač Formule 1 (* 1918) 12. julij - Ivan Albreht, slovenski pesnik, pisatelj (* 1893) 12. avgust - Thomas Mann, nemški pisatelj, nobelovec (* 1875) 30. september - James Dean, ameriški filmski igralec (* 1931) 18. oktober - José Ortega y Gasset, španski filozof in pisatelj (* 1883) 1. november - Dale Carnegie, ameriški pisatelj in motivacijski govornik (* 1888) 11. november - Josip Štolcer-Slavenski, hrvaški skladatelj (* 1896) 27. november - Arthur Honegger, švicarski skladatelj (* 1892) 8. december - Hermann Weyl, nemško-ameriški matematik (* 1885)
Nobelove nagrade Fizika - Willis Eugene Lamb, Polykarp Kusch Kemija - Vincent du Vigneaud Fiziologija ali medicina - Axel Hugo Theodor Theorell Književnost - Halldór Kiljan Laxness Mir - ni bila podeljena
*