Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod. Razvil se je iz govorice Slovanov na območju Makedonske regijeКирил Мирчев, Старобългарски език, София 1972, p. 12-15 in drugih tvorcev skozi čas (glej spodaj prispevek Karantancev).

Ta jezik se v ruščini in srbščini imenuje staroslovanski jezik ( / ), v makedonščini staroslovenski jezik (), v bolgarščini starobolgarski jezik (), v nemščini Altkirchenslawischesprache in v angleščini Old Church Slavonic. Paziti je treba, da se termin staroslovenščina ne zamenja s slovenskim terminom staroslovenščina, ki naznačuje najzgodnejšo obliko izpričane slovenščine, vključno z najzgodnejšim obdobjem slovenskega knjižnega jezika. Ker sta bila Jernej Kopitar in Fran Miklošič mnenja, da je slovenščina neposredna naslednica stare cerkvene slovanščine, lahko hitro pride do napak v pojmovanju staroslovanščine in staroslovenščine (slovenščina je ohranila le koren sloven-, koren slovan- pa je v 19. stoletju prevzet iz češčine; to je razlog, da starejših tvorjenk s korenom sloven- ne smemo vedno razumeti v današnjem smislu besede slovenski, ampak tudi kot slovanski; tudi izvirno poimenovanje se glasi językъ slověnьskъ'''' s pomenom slovanski jezik). SCHNABL, Bojan-Ilija, STURM-SCHNABL, Katja. Altslovenisch. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 85-86. [COBISS.SI-ID 22127880]SCHNABL, Bojan-Ilija, STURM-SCHNABL, Katja. Altslowenisch. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 86-87. [COBISS.SI-ID 22128136]

Zgodovina thumb|Supraseljski kodeks, zapisan v starocerkvenoslovanski cirilici thumb|Zografski kodeks – primer starocerkvenoslovanščine v glagolici Sredi 9. stoletja so Slovani s področja današnje Moravske in Slovaške oblikovali kneževino Velikomoravsko. Njeno ozemlje je postalo križišče vzhodnofrankovskih in bizantinskih interesov. Med vladavino kneza Rastislava v letih 846-870 je državo ogrožala frankovsko-bolgarska vojska. Rastislav se je odločil, da si bo pri reševanju izpod frankovskega vpliva na cerkvenem in državnem nivoju pomagal z Bizancem. Leta 862 je tako poslal bizantinskemu cesarju Mihaelu III. prošnjo za zavezništvo in za škofa, ki bi ustanovil samostojno moravsko cerkev. Bizantinsko zaupanje v Rastislava ni bilo zelo močno, zato so namesto škofa naslednjega leta poslali le zelo izobražena misijonarja, brata Cirila in Metoda. Izbrali so ju zaradi znanja vsaj enega slovanskih jezikov - prihajala sta iz Soluna v bližini Bolgarije, kjer sta se spoznala z jezikom te pokrajine. Ciril je bil znan po učenosti in govorniškem daru, Metod pa je imel velike državniške in organizacijske sposobnosti.

Salzburški strokovnjak Otto Kronsteiner v Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem opozarja na dejstvo, da je Cirilo-MetodovaOtto Kronsteiner: Methodvita. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj 2016, 2. zv. misija v Zolovarju ob Malem Blatnem jezeru (na današnjem Madžarskem), v okviru katere je bila prevedena BiblijaOtto Kronsteiner: Bibel. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 1. zv. v t.i. starocerkveno slovanščinoOtto Kronsteiner: Altkirchenslawisch. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 1. zv., vključevala več "prevajalcev", med katerimi so bili tudi KarantanciOtto Kronsteiner: Carantani (Karantaner). V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 2. zv. in da so le-ti vnesli svoje predhodno prevedena in uporabljena besedila, ki so nastala ob pokristjanjevanje KarantanijeOtto Kronsteiner: Karantanien. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 2. zv. sto let prej. In ti prevodi v tako pojmovano karantansko slovenščino''Otto Kronsteiner: Karantanerslowenisch. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 2. zv.so jasno uporabljali landinščinoOtto Kronsteiner: Altladinisch/Ladinisch. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 1. zv. oz. terminologijo, ki je bila v rabi na SalzburškemOtto Kronsteiner: Salzburg. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 3. zv., od koder sta izvirala tako VirgilOtto Kronsteiner: Virgil. V: Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj 2016, 3. zv. kot tudi ModestOtto Kronsteiner: Modestus. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 3. zv., saj je takrat pokrajina še v dobri meri imela ladinsko prebivalstvoOtto Kronsteiner: Walchen. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 3. zv.. To se zrcali v številnih besedah ladinskega izvora v cerkveni rabi (npr. angel)Otto Kronsteiner: Terminologie, christliche. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942, Dunaj 2016, 3. zv.

Pred odhodom je Ciril sestavil prvo slovansko pisavo, glagolicoOtto Kronsteiner: Glagolica. V: Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj 2016, 1. zv., in začel prevajati osnovne verske knjige v starocerkvenoslovanščino.

Sklici

Glej tudi staroruščina cerkvenoslovanščina glagolica

* Kategorija:Srednjeveški jeziki Kategorija:Zgodovina Bolgarije Kategorija:Zgodovina Makedonije Kategorija:Izumrli jeziki