1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Dogodki Januar – junij thumb|Komet Hale-Bopp konec marca 1997 6. januar – predvajana je bila prva oddaja Odmevi na TV Slovenija. 19. januar – Izrael v skladu z dogovorom med Netanjahujem in Arafatom prepusti Palestincem večinski nadzor nad Hebronom, zadnjim mestom pod izraelsko upravo na Zahodnem bregu. 23. januar – Madeleine Albright priseže kot prva ženska na položaju državnega sekretarja Združenih držav Amerike. 23. februar – na vesoljski postaji Mir izbruhne požar zaradi okvare generatorja kisika, ki napolni prostore s strupenim dimom. 22. marec – komet Hale-Bopp se ob svojem mimoletu najbolj približa Zemlji. 21. april – prilagojena raketa Pegasus ponese v vesolje kremirane ostanke 24 ljudi, prvi pokop v vesolju. 27. april – Američan Andrew Cunanan začne morilski pohod, ki se konča z umorom italijanskega modnega oblikovalca Giannija Versaceja 15. julija. 29. april – v veljavo stopi leta 1993 podpisana Konvencija o kemičnem orožju, ki prepoveduje razvoj, izdelavo, uporabo in delanje zalog kemičnega orožja. 2. maj – britanski laburisti po 18 letih ponovno pridejo na oblast v Združenem kraljestvu, predsednik vlade postane Tony Blair. 10. maj – v potresu z močjo 7,3 po momentni lestvici, ki prizadene provinco Korasan na severu Irana, umre več kot 1500 ljudi. 11. maj – IBM-ov superračunalnik Deep Blue premaga šahovskega prvaka Garija Kasparova v ponovljenem dvoboju. 14. maj – pet velikih letalskih prevoznikov se združi v Star Alliance, največje tovrstno združenje na svetu. 16. maj – v revoluciji je strmoglavljen zairski diktator Mobutu Sese Seko. 19. junij – vojaški poveljnik Rdečih Kmerov Ta Mok aretira vodjo Pol Pota, ki se je javnosti skrival od leta 1980. 25. junij – brezpilotno plovilo Progress se zaleti v modul Spektr vesoljske postaje Mir in ga poškoduje. zaradi izbruha ognjenika Soufrière Hills oblasti evakuirajo in kasneje popolnoma zapustijo Plymouth, prestolnico otoka Montserrat. 30. junij – pri založbi Bloomsbury Publishing izide prvi del serije Harry Potter pisateljice J. K. Rowling.
Julij – december
1. julij – Ljudska republika Kitajska prevzame suverenost nad Hong Kongom od Združenega kraljestva. 4. julij – Nasina sonda Pathfinder pristane na Marsu. 13. julij – posmrtne ostanke usmrčenega Cheja Guevare prepeljejo iz Bolivije na Kubo za pokop. 17. julij – po 117 letih poslovanja je ukinjena družba F. W. Woolworth Company. 1. avgust – združita se družbi Boeing in McDonnell Douglas. 31. avgust – v prometni nesreči malo po polnoči v Parizu umreta valižanska princesa Diana Spencer in njen spremljevalec Dodi Fayed. 6. september – pogreb princese Diane v Westminstrski opatiji v Londonu, televizijski prenos spremljata 2 milijardi ljudi. 7. september – prvi preskusni polet lovskega letala 5. generacije Lockheed Martin F-22 Raptor. 11. september – prebivalci Škotske na referendumu podprejo ponovno ustanovitev parlamenta, ki bo prvič po 290 letih zveze z Anglijo prevzel del pristojnosti. 18. september – prebivalci Walesa na referendumu podprejo večjo suverenost znotraj Združenega kraljestva in ustanovitev Državnega zbora za Wales. 15. oktober – britanski pilot Andy Green v vozilu ThrustSSC podre kopenski hitrostni rekord in postane prvi človek, ki je s kopenskim vozilom prebil zvočni zid. sonda Cassini-Huygens je izstreljena proti Saturnu. 19. november – Američanka Bobbi McCaughey v Des Moinesu rodi sedmerčke. 3. december – predstavniki 121 držav podpišejo t. i. Ottawsko pogodbo, konvencijo o prepovedi protipehotnih min; med podpisniki ni Kitajske, Rusije in ZDA. 10. december – Kazahstan preseli prestolnico iz Almatija v mesto Astana. 11. december – Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah na srečanju v Kjotu sprejme Kjotski protokol. 19. december – v ameriških kinematografih pričnejo predvajati Cameronov film Titanik, ki postane finančno najuspešnejši film vseh časov. 29. december – oblasti v Hong Kongu ukažejo poboj vseh kokoši v državi da bi ustavili širjenje nevarnega seva virusa ptičje gripe. 30. december – v enem najbolj krvavih napadov islamistov med alžirsko državljansko vojno je ubitih več sto ljudi v štirih vaseh na severu Alžirije.
Rojstva 18. februar – Tilka Paljk, slovensko-zambijska plavalka 10. april – Vlatko Čančar, slovenski košarkar 15. oktober – Andreja Slokar, slovenska smučarka
Smrti thumb|150px|Jacques-Yves Cousteau thumb|150px|Diana Spencer thumb|150px|Mati Tereza 8. januar – Melvin Calvin, ameriški kemik, nobelovec (* 1911) 10. januar – Alexander Robertus Todd, škotski biokemik, nobelovec (* 1907) 12. januar – Charles Brenton Huggins, kanadsko-ameriški zdravnik, nobelovec (* 1901) 17. januar – Clyde William Tombaugh, ameriški astronom (* 1906) 19. februar – Deng Xiaoping, kitajski politik (* 1904) 4. marec – Robert Henry Dicke, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog (* 1916) 7. marec – Edward Mills Purcell, ameriški fizik, nobelovec (* 1912) 9. marec – Notorious B.I.G., ameriški raper (* 1972) 16. marec – Berta Bojetu, slovenska pisateljica in igralka (* 1946) 25. marec – Luong Kim Dinh, vietnamski katoliški misijonar, učenjak in zgodovinar filozofije (* 1914) 5. april – Allen Ginsberg, ameriški pesnik (* 1926) 11. april – Rajko Kojić, srbski glasbenik in kitarist (* 1956) 12. april – George Wald, ameriški biokemik, nobelovec (* 1906) 17. april – Chaim Herzog, izraelski politik (* 1918) 2. maj – John Carew Eccles, avstralski nevrofiziolog, nobelovec (* 1903) 5. maj – Lojze Rozman, slovenski gledališki, filmski, TV igralec (* 1930) 22. maj – Alfred Hershey, ameriški mikrobiolog in genetik, nobelovec (* 1908) 29. maj – Jeff Buckley, ameriški pevec (* 1966) 25. junij – Jacques-Yves Cousteau, francoski raziskovalec, oceanograf, izumitelj in režiser (* 1910) 26. junij – Israel Kamakawiwoʻole, havajski glasbenik (* 1956) 2. julij – James Stewart, ameriški igralec (* 1908) 15. julij – Gianni Versace, italijanski modni oblikovalec (* 1946) 28. julij – Eugene Merle Shoemaker, ameriški astronom in geolog (* 1928) 30. julij – Bao Dai, vietnamski cesar (* 1913) 4. avgust – Jeanne Calment, francoska superstoletnica (* 1875) 23. avgust – John Kendrew, angleški biokemik in kristalograf, nobelovec (* 1917) 31. avgust – Diana Spencer, britanska princesa (* 1961) 2. september – Viktor Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater (* 1905) 5. september – Agnes Gonxhe Bojaxhiu – mati Tereza, albansko-indijska redovnica, nobelovka (* 1910) 7. september – Mobutu Sese Seko, kongovski diktator (* 1930) 16. september – Narcis Mršić, slovenski biolog (* 1951) 29. september – Roy Lichtenstein, ameriški slikar (* 1923) 29. oktober – Anton LaVey, ameriški okultist, pisatelj, glasbenik in igralec (* 1930) 5. november – Isaiah Berlin, latvijsko-britanski filozof (* 1909) 9. november – Carl Gustav Hempel, nemški filozof in logik (* 1905) 18. december – Chris Farley, ameriški filmski igralec, komik (* 1964) 24. december – Toširo Mifune, japonski filmski igralec (* 1920)
Nobelove nagrade Fizika – Steven Chu, Claude Cohen-Tannoudji, William D. Phillips Kemija – Paul D. Boyer, John E. Walker, Jens C. Skou Fiziologija ali medicina – Stanley B. Prusiner Književnost – Dario Fo Mir – Mednarodna kampanja za prepoved kopenskih min in Jody Williams Ekonomija – Robert C. Merton, Myron Scholes
*